Pričujoča knjiga je nadaljevanje "Prve od suhih krav". V njej je avtor poudarjal biološki vidik krize, v tej pa v novih odmikih razčlenjuje njene psihološke in družbene posledice nasploh in še posebej v Sloveniji. Zdrs v post-modernost, kjer za nas ni mej ne pregrad, ne vodi v krizo. Kriza je že tu! - samo videti jo je treba... "Tembatsu" je japonsko ime za krizo in za to, zaradi česar nam je poslana. Tembatsu je skrajna v kritičnosti in njen namen je tudi zaprepastiti, da bi se bralec streznil in se ne bi predajal zanikanju. http://moj.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042483072
To je knjiga vsekakor. Na široko odpira vrata za izhod iz krize in tudi tega je potrebno le videti. Zakaj nihče ne gre skoznje? Zakaj nihče noče uvideti, da posluje z razrvanim jazom? Kdor hoče biti velik, mora biti najprej majhen.
To je knjiga za nikogar. Po morju je potoval val, poplesaval je po njem svoj samoljubni valček. Dopovedoval si je, da je cunami. Pestila ga je zožena zavest in zavist do kakršnih koli drugih, ki bi bili kakor on cunami. A nastopilo je brezvetrje Niča in nebogljeni valček je poniknil v Ocean. In glej, na odprtem morju - prav kakor v romanu "Metulj" Henrija Charrierja - je vzniknil v Sebe in razširjeno zavest šele, ko je bil poprej poniknil v nič Camusove Celote. Zamrl je - in šele pričel živeti, obstajati, razumeti, imeti rad,...
Boštjan M. Zupančič: Tembatsu
Bernard Nežmah, Mladina 50, 16. 12. 2011
Profesor prava, esejist in sodnik Evropskega sodišča si zastavlja vprašanje: kako je mogoče, da so skupine finančnih posameznikov s svojimi posli povzročile bankrot Islandije oz. finančni zlom kapitalistične ureditve.
Delo ni znanstvena študija, saj je pisano v Montaignovem žanru, vendar tudi ni literatura. Njegova moč so esejistične refleksije, ki iščejo pojasnila za osrednjo travmo sedanjosti – anomijo. Z avtorjem se lahko v marsičem ne strinjamo, vendar mu moramo priznati relevantnost topik, ki jih odpira. Denimo vpliv pesticidov in hormonskih motilcev na človeka, ki jih je deležen od spočetja naprej. Zupančič je radikalen, saj iz številnih indicev izpelje, da povzročajo razmah prededipalcev - posameznikov, ki niso sposobni sočutja. Jasno, skupaj z navezo materinske vzgoje, ki sistematično spodbija očetovsko avtoriteto.
Četudi bi njegove razlage zavrnili, nam ostane začetni problem, ki je fundamentalen: ali se farmakološki vpliv s fitofarmacijo pridobljene hrane omejuje le na nekaj sodobnih bolezni? Od kod vznika mentaliteta, katere smisel je hipno zadovoljstvo in osebno bogatenje, ki se ne meni za prevare, skozi katerega je doseženo?
Od pravnega eksperta bi sicer pričakovali pot rešitve, ki prihaja od delujočega prava, vendar gre njegov zastavek v smer suhih krav, v sociološko opredeljen duh modernega časa, ki že sam po sebi proizvaja anomijo.
V pesimističnih perspektivah je svetla točka um: če nič drugega, lahko vsaj poglobljeno mislimo čas, ki ga živimo
Vir: Mladina.si
.