Slovenika I-II: slovenska nacionalna enciklopedija

S L O V E N I K A  I-II

SLOVENSKA NACIONALNA ENCIKLOPEDIJA
 

• 2 zvezka – skupaj okvirno 1600 strani
• Format: 21,5 x 29 cm
• več kot 8000 gesel (do 2000 osebnih, preostalo stvarna)
• okrog 2000 ponazoritev, v največji meri fotografskih; zelo pomemben delež imajo likovna umetnost, geografija, zgodovina

V letu, ko Slovenija praznuje 20. obletnico samostojnosti , prihaja Slovenika, slovenska nacionalna enciklopedija v 2
zvezkih z jedrnatimi, sistematičnimi in slikovno opremljenimi prikazi vsega pomembnega o slovenskem ozemlju, njegovih
prebivalcih ter o Slovencih na tujem od davnine do zdaj. Pojave, dogodke in osebnosti obravnava v abecedno razporejenih
geselskih člankih v realno možni časovni, prostorski in vsebinski celovitosti.

V dobrih 8000 geslih , od tega je četrtina osebnih, bodo predstavljeni naravne značilnosti in posebnosti ozemlja, kraji in
pokrajine ter dogodki, pojavi, ustanove, organizacije in ljudje, ki so pomembno in tudi zanimivo zaznamovali slovenski razvoj
ali igrali izjemno vlogo v evropskem ali celo svetovnem merilu.

Slovenska zgodovina od davnine do sedanjosti
Od prvih dokazov človeškega bivanja na slovenskem ozemlju, naselitve Keltov, Rimljanov in Slovanov, slovenskih plemenskih
kneževin Karantanije in Karniole, življenja pod frankovsko državo, mejnih grofij v Svetem rimskem cesarstvu, habsburške
monarhije oziroma Avstro-Ogrske, 1. svetovne vojne, Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevine Jugoslavije, 2. svetovne
vojne in SFRJ do plebiscita ter samostojne in suverene Slovenije.

VSEBINA

Naša dežela …
Naravne značilnosti Slovenije, dežele neverjetnih raznolikosti in posebnosti: njeni kraji, mesta, pokrajine občine, gore,
reke, jezera, jame, rastlinstvo, živalstvo, vreme, meteorološki pojavi …

… in njeni ljudje
Veliki posamezniki slovenskega in neslovenskega rodu, ki so pomembno zaznamovali slovensko okolje in razvoj ali imeli
izjemno vlogo v evropskem ali celo svetovnem merilu: pomembne zgodovinske osebnosti, državniki, znanstveniki in
izumitelji, rektorji evropskih univerz, zdravniki in svetovalci vladarjev, pisatelji, likovni, glasbeni in drugi umetniki,
športniki, izjemni misijonarji in dobrodelniki …

Kultura in umetnost
slikarstvo, kiparstvo, stavbarstvo, arhitektura, književnost in jezik, glasba, gledališče, mediji, umetna obrt, ljudska
umetnost in izročilo …

Razvoj znanosti in tehnike
zdravstvo, rudarstvo, fužinarstvo, železarstvo, železnice, avtomobilizem, promet, elektroindustrija, dosežki gospodarstva,
medicina, tehnologije, ki smo jih razvili ali jim dali pomemben prispevek …

Najobsežnejši tematski sklopi so:
zgodovina * geografija * likovna umetnost * kultura * literatura * pravo * medicina * arheologija * etnologija * šport *
ekonomija * religija * glasba * jezikoslovje * gledališče * pedagogika * agronomija * geologija * filozofija * sociologija *
tehnika * biologija * promet * vojaštvo * kemija * arhitektura * fizika * metalurgija * meteorologija * gradbeništvo *
veterina * zoologija * film * ples * psihologija * gozdarstvo * botanika * matematika * tekstilstvo * biotehnologija *
politika * rudarstvo * strojništvo * ekologija * farmacija * geodezija * astronomija * lesarstvo * znanost * antropologija *
informatika * paleontologija * splošno * umetnost * osebnosti * gospodarstvo *




Slovensko nacionalno enciklopedijo pripravlja več desetin največjih strokovnjakov s posameznih področij, na čelu pa je
strokovni uredniški odbor s predsednikom akademikom Matjažem Kmeclom . Zato Slovenika hkrati zrcali tudi stanje in
moč slovenskih znanstvenih ved.

Z besedilnimi in slikovnimi ponazoritvami je Slovenika najbolj celovito in hkrati reprezentativno spričevalo slovenske
identitete.


Glavni urednik, Martin Ivanič o Sloveniki

»Slovenika, slovenska nacionalna enciklopedija, je prikaz slovenskega ozemlja, se pravi enega najbolj »prepišnih« območij
v Evropi, in njegovih prebivalcev od znane davnine do danes. Prav zaradi stisk in zablod, ki smo jih kot narod prestali, je
preživetje prednikov, oblikovanje slovenskega naroda med ostrimi čermi germanizacije in italijanizacije ter kronanje tega
razvoja z lastno državo v resnici neprimerno večji dosežek. Slovenika poskuša nazorno, razumljivo, pregledno ter na podlagi
znanstveno in strokovno preverjenih dognanj pokazati, kdo smo, kje smo živeli in živimo zdaj, kaj smo morali spotoma (kot
komaj opazni v očeh velikih narodov in držav) prestati, kako smo iskali poti in tudi zaveznike k svoji narodni in državni
osvoboditvi in suverenosti, kaj smo v tem prizadevanju po emancipaciji dajali okoliškemu svetu ter kaj je ta dajal in jemal nam.
Govori o našem stoletnem in včasih bolečem spoznavanju, do katerega prej ali slej pride maloštevilen in usodno izpostavljen
narod: da sta poroštvo preživetja in napredka le vzajemno sožitje in enakopravno sodelovanje ljudi in narodov. To, kar z
izjemno umetniško in domoljubno močjo izpoveduje Prešernova Zdravljica oz. himna RS.«

- Martin Ivanič, glavni urednik Slovenike


Slovenika v vsako slovensko družino
Velika knjiga o Sloveniji in njenih prebivalcih – velika knjiga vseh Slovencev

Za mlade, ki so že rojeni v samostojni Sloveniji, da bodo …
... spoznali bogato zgodovino slovenskega ozemlja in naroda ter njegove dosežke, s tem pa svoje slovenske korenine, 
začutili slovensko identiteto in samozavest, dobili zanesljiv dodatno učno gradivo, ki jim bo v pomoč pri šolskem delu,
pri študiju …

Za predstavnike srednjih generacij, ki se še spomnijo navdušenja in evforije, ko smo Slovenci naposled dobili svojo
državo, da bodo …

... imeli v rokah izvrstno spričevalo o slovenski identiteti, s katerim se lahko samozavestno postavimo pred Evropo in
svetom poklicno in ljubiteljsko ustvarjalni dobili bogat vir informacij o vseh področjih slovenskega razvoja ter o slovenski
vključenosti v svet

Za starejše po letih, a mlade po srcu, ki se dobro zavedajo svojih korenin in želijo slovensko zavednost prenesti na
prihodnje generacije, da bodo …

... obudili spomine na vse, kar smo Slovenci doživeli in večkrat s skrajnimi tveganji preživeli na poti do samostojne
države lažje prenašali domovinsko zavest in slovenski ponos tudi na mlajše rodove.


Vsak zaveden Slovenec naj bi imel v svojem domu Prešernove Poezije, zastavo RS in slovensko nacionalno
enciklopedijo – SLOVENIKO.

Darilo ob nakupu SLOVENIKE, slovenske nacionalne enciklopedije!

 
Zastava Republike Slovenije z …

- zanimivostmi o slovenski zastavi, grbu in himni
- napotki, ob katerih praznikih izobesimo zastavo
- navodili, kako pravilno izobesimo zastavo


Da bo slovenska zastava vihrala …

- na vseh slovenskih domovih – na dan, ko bomo praznovali 20. obletnico samostojnosti in ob vseh drugih praznikih
- na športnih prireditvah, ko bomo navijali za slovenske športnike
- ob pomembnih prireditvah lokalnih skupnosti …

Zgodovina zastave
Slovenska narodna zastava se je prvič uveljavila leta 1848, v času »narodnega preporoda«, ko so Slovenci določili
slovenske barve na podlagi barv iz grba dežele Kranjske. Pred tem je že leta 1836 avstrijski cesar Ferdinand I. priznal
navedene barve kot barve kranjske dežele, leta 1848 pa je to barvno kombinacijo uradno potrdilo tudi avstrijsko notranje
ministrstvo. Od takrat se je belo-modro-rdeča trobojnica kot simbol slovenstva vedno močneje uveljavljala v slovenski kulturni oziroma narodni zavesti.

Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila slovenska skupščina s sprejetjem amandmaja C (100) k ustavi iz
leta 1974 ter z njo v času tik pred slovensko osamosvojitvijo nadomestila staro zastavo. Tako je Slovenija v novo
obdobje vstopila tudi z novimi simboli (grb, zastava, himna), ki odražajo njeno narodno identiteto.

Ob katerih praznikih Republike Slovenije izobesimo zastavo na stanovanjskih objektih?
- na dan 8. februarja, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik,
- na dan 27. aprila, dan upora proti okupatorju,
- na dan 1. in 2. maja, praznik dela,
- na dan 25. junija, dan državnosti,
- na dan 26. decembra, dan samostojnosti.

Kako pravilno izobesimo zastavo na drogu?
Če je zastava izobešena na drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol po temle vrstnem redu:
bela, modra, rdeča. Grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu.


PRIDRUŽITE SE NAM NA FACEBOOKU v skupini MOJA DEŽELA IN NJENI LJUDJE.


MEDIJSKA POKROVITELJA PROJEKTA: