O čem govorim, ko govorim o teku

Haruki Murakami se je rodil v Kobeju leta 1949, študiral je književnost, delal v trgovini s ploščami, med leti 1974 in 1981 pa je imel jazzovski klub v Tokiu. Murakami pogosto pripoveduje anekdoto, da se je za pisateljevanje odločil na dan, ko je na stadionu gledal bejzbolsko tekmo. In spremembe so bile radikalne: začel je pisati in hkrati tudi teči. Življenje je uravnal zelo asketsko, leta 1986 pa se je z ženo preselil v Združene države in tam živel do terorističnega napada s sarinom na Tokijski podzemni železnici, ko se je vrnil domov.

Murakamijevi romani so si v obdobju, ko je začel teči in postajal pri tem vedno bolj vztrajen, prislužili svetovno slavo. Ljubi moj Sputnik, Južno od meje, zahodno od sonca, Norveški gozd, Kafka na obali, Divja jaga za ovco, IQ84 in drugi so bili zanimivi tudi za filmsko industrijo, predvsem pa za bralce na Zahodu, zato velja za najbolj prevajanega japonskega prozaista.