ŽUPANČIČEVA NAGRADA za dveletno ustvarjanje 2022

Igralka Saša Pavček svoj osnovni poklic ves čas druži s pisanjem in predvsem prepleta s poezijo. Po opaznem prvencu Obleci me v poljub (2011), v katerem je bila v ospredju moč in nemoč ljubezenskega odnosa, namenja tokrat svojo pesniško in človeško občutljivost in pozornost svojim dragim, ki jih ni več: očetu, mami, bratu, nonu, noni, prababici, teti, živalim, igralskim kolegom.

Ob tem se ves čas trpko sprašuje tudi o svojem življenju in premišljuje smisel o(b)stajanja in vztrajanja v času, ki tudi zanjo polagoma zastaja. Pesmi, ki so, ob vsej svoji zamolklosti, hkrati ljubeči obredi spominjanja in poslavljanja, povezuje v trdno celoto subtilna likovna oprema Mateje Kavčič.

»Ptice ne pojejo, ker imajo odgovore, ampak ker imajo pesmi,« pravi afriški pregovor. In tako poje tudi Saša Pavček: doživeto, iskreno, iz duše in srca, ki živo utripa. V pesmih so radosti in bolečine, je ljubezen in je smrt. In je praspomin boginj o zemlji in ženski povezanosti. Ta gosta snov je hrana za pesmi in za v temini časa preplašeno srce.«

Saša Pavček (Ljubljana, 1960) je dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka in profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in TV. Doslej je odigrala več kot 120 gledaliških, filmskih in televizijskih vlog in zanje prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada (2000), Vesno (2011) in Borštnikov prstan (2017). Leta 2005 je objavila knjižni prvenec dram in esejev Na odru zvečer, leta 2010 pa je izšla njena prva pesniška zbirka Obleci me v poljub. Je tudi avtorica pravljice Zakaj je polje jezero (Miš, 2014) in pesnitve Rumi in kapitan (Miš, 2018). Zastali čas je njena druga pesniška zbirka.


Na voljo tudi e-knjiga na spletnem portalu

***

Mediji o knjigi:

»Nekaj čistega, iskrenega, človeškega. Nekaj, kar ustavi, nagovori k premisleku, zaskeli, ker nas opomni na bolečino in hkrati spodbudi k radosti. Nekaj lepega, kar govori o njej, pesnici in igralki Saši Pavček, in o njenih, ki jih ni več, pa teh, s katerimi si kroji svoj čas na zemlji in išče ravnotežje prav v vmesnem, zastalem času.« - Urška Krišelj Grubar, Zarja & Jana

»Pesmi so luč, ki osvetljuje minulo. Daje svetlobo na temna občutja in potem bolj osvobojeno živim. Pesmi me tudi razvezujejo spon, ki jih ne potrebujem, in vpletajo v nov, svež svet. Tudi v življenja drugih, ki pesmi berejo.« - Saša Pavček za Zarjo & Jano