Knjiga je pregled ženske literarne ustvarjalnosti od prvega besedila, ki mu je bilo pripisano žensko avtorstvo, do obdobja modernizma, ko je Virginia Woolf opozorila na pomen gmotnih razmer v ustvarjalnem procesu. Avtorica kronološko zasleduje pojavljanje avtoric v svetovni književnosti, raziskuje formalne, slogovne in vsebinske posebnosti njihovih del ter ob tem išče odgovore na naslednja vprašanja: Katere avtorice so imele glas, ki je bil lasten in povsem neprimerljiv z drugimi glasovi? Ali so bile kljub temu med njimi vendarle tudi podobnosti? Kako so doživljale dela svojih predhodnic? Kako so kot ženske v svojih literarnih besedilih nagovarjale, razumele, ljubile in spoštovale druge ženske, kako so se poskušale uveljaviti kot enakovredne sogovornice izobraženim obiskovalcem literarnih salonov in se jim postaviti po robu kot avtorice z lastnim glasom?

Katja Mihurko Poniž (1972) že več kot dve desetletji raziskuje žensko literarno avtorstvo. Od doktorata s področja ženskih študij in feministične teorije je v središču njenih raziskav predvsem večkulturno ustvarjanje Zofke Kveder. Njen slovenski opus je uredila v petih knjigah Zbranega dela in ga v številnih študijah, objavljenih v slovenskem in mednarodnem prostoru, postavila na evropski literarni zemljevid ter v razmerje do besedil sodobnic drugih evropskih književnosti. O avtoricah in reprezentacijah spolov v slovenski in svetovni književnosti predava na Univerzi v Novi Gorici in univerzah v tujini.