Vojne za nafto

Name: Vojne za nafto
Brand: CICERON, ANDREJ POZNIČ S.P.
SKU: 527668
Price: 29.60 EUR
Availability: InStock

WILLIAM F. ENGDAHL

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

29,60 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

29,60 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616627276

Mladinska knjiga ID

527668

Leto izida

2011

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Založnik

CICERON, ANDREJ POZNIČ S.P.

Avtor

WILLIAM F. ENGDAHL

Opis

»Kdor nadzoruje nafto, nadzoruje države,« je nekoč izjavil Henry Kissinger, ki je praktično vso svojo politično in diplomatsko spretnost uporabil v službi Rockefellerjevih naftnih interesov v zadnjih štirih desetletjih. Zgodovina to njegovo misel več kot potrjuje. Od začetka dvajsetega stoletja do konca druge svetovne vojne je najpomembnejša naftna nahajališča, transportne poti in trge obvladovalo Združeno kraljestvo, zaton britanskega imperija pa je časovno in vzročno povezan z vstopom nove, še močnejše sile na naftne trge. Združene države Amerike, natančneje povedano, naftne družbe iz Rockefellerjevega konglomerata Standard Oil, so po koncu druge svetovne vojne od Britancev bliskovito prevzele glavne niti globalnih naftnih poslov v svoje roke, nato pa so s svojim izjemnim vplivom tako na notranjo kot na mednarodno politiko ameriških vlad dosegle, da je nafta postala nepogrešljiv, življenjski sok sodobne družbe. Naftna industrija je v spregi z avtomobilsko, gumarsko in bančno industrijo spremenila način življenja zahodnih družb, njene vrednote in njene razvojne prioritete.

Rockefellerjev krog je uspel ameriškim vladam vsiliti povsem nove koncepte »nacionalne varnost«. Naftna industrija je postala nedotakljiva sveta krava. Njeni interesi so odločali o tem, kam se bosta usmerjali ameriška diplomacija in vojska. Zaradi njenih interesov so Združene države začele »braniti« svojo nacionalno varnost na oddaljenih puščavskih tleh Bližnjega vzhoda, severne Afrike in centralne Azije. Zaradi njenih interesov so se po razpadu Sovjetske zveze kot požar razplamtele »demokratične« barvne revolucije po državah nekdanjega vzhodnega imperija. Zaradi njenih interesov se požar barvnih revolucij danes širi po celotnem loku Velikega Bližnjega vzhoda: od Maroka, preko Libije, Egipta, zdaj Sirije, prej Iraka in Afganistana, že jutri morda Irana in vse do samega predverja Pekinga. In nenazadnje, zaradi njenih interesov Evropa danes doživlja strahotno gospodarsko, finančno in monetarno krizo. Ameriški imperij se ne bo zlahka odrekel nadzoru nad nafto. Ko bodo niti ušle iz rok, bo konec »Ameriškega stoletja«.