Svoboda in ekonomija

Name: Svoboda in ekonomija
Brand: ZALOŽBA SOPHIA
SKU: 747019
Price: 18.00 EUR
Availability: InStock

SVEN ELLMERS

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

18,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

18,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617003161

Mladinska knjiga ID

747019

Leto izida

2018

Datum izida

03.04.2018

Velikost (šxdxv)

140 × 210 × 17

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

2008

Jezik

SLO

Založnik

ZALOŽBA SOPHIA

Avtor

SVEN ELLMERS

Opis

Knjiga prinaša podrobno in prodorno analizo teorij civilne družbe pri Heglu, Marxu in Axlu Honnethu, obenem pa je drzen poskus vnovične utemeljitve kritične teorije družbe kot normativne kritike kapitalizma. Avtor prekinja molk, ki v kritični teoriji nastopi, brž ko gre za ekonomske teme. Marxova ekonomska dela obravnava vzporedno s Heglovim Orisom filozofije pravice.Študija je razdeljena na štiri glavne dele: ekspozicijo in marksistično kritiko Heglove filozofije ekonomije, kritiko Honnethovega poskusa rekonstrukcije Heglove filozofije pravice, kritiko Kantovega pojmovanja refleksivne svobode ter ekspozicijo in kritično sprejemanje heglovskega pojmovanja refleksivne svobode. Pokaže, da Heglovo pojmovanje refleksivne svobode kljub vsem kritikam (vključno z avtorjevo) daje normativne iztočnice za kritiko kapitalističnega gospodarstva in ekonomije in da je zato poučno za razmišljanje o komunizmu ali vsaj komunitarnosti, univerzalnem, razmerju med individualnim in družbenim. Podrobno razčlenjuje Heglov pojem nravnosti, njegovo kritiko novoveških teorij državne pogodbe in pojmovanje svobodne volje ter razmerja med individualnim in skupnostnim, razmerje med svobodo in lastnino ter tri glavne oblike konstituiranja lastnine, vprašanje abstraktne pravice. Pri kritični obravnavi civilne družbe imata po Heglu ključno razsežnost (danes čedalje bolj pozabljena) vloga policije kot institucije etičnega življenja oz. nravnosti in pomen korporacije, ki je v tem, da zagotavlja udejanjanje pojma pravice, saj ima ključno vlogo pri prehodu iz civilne (meščanske) družbe v državo kot polje nravnosti. Etična institucija korporacije, kjer naj bi neskončno težnjo po kopičenju bogastva in zanimanja samo za lastni interes in blagostanje presegla težnja po skrbi za skupno dobro in blaginjo, pomeni anticipacijo konkretne univerzalnosti države, individualna svoboda in skupnostni etos ne smeta biti ločena (oblike konkretne univerzalnosti so družina, strokovna združenja, država). Z nadaljnjim razčlenjevanjem teh razmerij avtor pokaže, da Hegla ne moremo razumeti kot zagovornika ekonomskega liberalizma in ekonomije svobodnega trga, prav tako pa kritično ovrednoti tudi Honnethovo aktualizacijo Hegla. Avtorjevo zanimanje za Heglovo filozofijo ekonomije je drugačno in ga ne vodi tako kot Honnetha prepričanje, da je treba Heglov projekt zgolj empirično aktualizirati. Nasprotno, natančno pokaže, zakaj naposled spodleti tudi eni izmed najzahtevnejših teorij, ki civilno družbo kljub njenemu atomizmu umešča v nravnost.