Dve razpravi o oblasti; Pismo o toleranci

Name: Dve razpravi o oblasti; Pismo o toleranci
Brand: ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA
SKU: 463296
Price: 25.00 EUR
Availability: InStock

JOHN LOCKE

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

25,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Broširana

25,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612600402

Mladinska knjiga ID

463296

Leto izida

2010

Velikost (šxdxv)

100 × 200 × 20

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

312

Jezik

SLO

Teža

500 g

Založnik

ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA

Avtor

JOHN LOCKE

Opis

Delo Johna Locka, Dve razpravi o oblasti, je prvorazrednega pomena v zgodovini politične filozofije. Če bi morali izbrati delo, ki je med vsemi deli najodločilneje prispevalo k oblikovanju in dojemanju institucij moderne dobe, bi se izmed peščice del, ki tvorijo kanon politične filozofije moderne dobe zahoda, izbira verjetno zožila na Hobbesovega Leviatana in na Lockovi Dve razpravi. Locke je od Hobbesa prevzel osnovno zastavitev: naravno stanje, ki je (prvič v zgodovini) egalitaristično izhodišče logike nastanka politične oblasti, prenovljeno idejo naravnega prava, ki ne izhaja več iz dolžnosti, ampak iz pravic (iz katerih izpelje dolžnosti), in izum družbene pogodbe, dogovora vseh z vsemi o ustanovitvi politične skupnosti in oblasti v njej z odpovedjo dela pravic in njihovim prenosom na oblast, da bi ohranili nemoteno uživanje preostalih. Toda Locke Hobbesove poudarke korenito premesti in jim dodaja nove. Hobbesovo poudarjanje monolitnosti oblasti zamenja razcep na zakonodajno in izvršilno oblast, ki tvorita sistem vzajemnih varoval in protiuteži, in izrecen zagovor pravice ljudstva do upora, če oblastniki kljub temu presežejo svoja pooblastila in se izneverijo zaupanju ljudi. Jasni formulaciji ideje človekovih pravic dodaja še marsikaj: zagovor ideje lastništva kot naravnopravne institucije, razpravo o starševski avtoriteti in njeni razmejitvi od politične, razmisleke o tržni ekonomiji itn. Vse te ideje so prevodi kmalu po objavi zanesli po Evropi in so postale izhodišče za škotske, francoske in nemške razsvetljence. Deklaracija o pravicah človeka in državljana iz 1789 nosi jasno prepoznaven pečat Lockovih zamisli. Pismo o toleranci temu rudniku političnih idej, ki so oblikovale naš svet, dodaja še eno: zagovor verskega (oziroma moralnega) pluralizma in vzajemne tolerance kot dejavnikov krepitve trdnosti politične skupnosti, ne pa kot grožnje zanjo. Obe deli skupaj tvorita celotno Lockovo zapuščino na področju politične filozofije.