Dunajski državni zbor in Slovenci

Name: Dunajski državni zbor in Slovenci
Brand: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA
SKU: 639322
Price: 10.00 EUR
Availability: InStock

JANEZ CVIRN

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

10,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Broširana

10,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616845069

Mladinska knjiga ID

639322

Leto izida

2015

Datum izida

04.06.2015

Velikost (šxdxv)

165 × 37 × 20

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

1412

Jezik

SLO

Založnik

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA

Avtor

JANEZ CVIRN

Opis

Knjiga prof. dr. Janeza Cvirna Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918) je njegovo zadnje delo o zgodovini parlamentarizma, a najbolj celovito. V prvi vrsti predstavlja temeljit pregled ključnih prelomnic v ustavni zgodovini Avstrije, od prve omembe besede ustava do njene vsakokratne razgradnje. Poleg tega je knjiga tudi izčrpen politično-zgodovinski pregled, saj je avtor obsežno popisal odnose vlad in parlamenta. In tretjič, študija vsebuje podroben prikaz delovanja slovenskih poslancev v državnem zboru od leta 1848-1918, kar je še najbolj dragoceno. Cvirn v tem kontekstu prepričljivo pokaže, da je bilo maloštevilno slovensko parlamentarno zastopstvo prisiljeno voditi oportunistično politiko. Ena temeljnih ugotovitev Cvirnove knjige je spoznanje, da razpad habsburške monarhije ni bil posledica domnevno prepozne in nezadostne politične demokratizacije. Liberalna decembrska ustava iz leta 1867 je Cislajtanijo spreminjala v relativno moderno ustavno monarhijo, ki glede demokracije ni bistveno zaostajala za večino evropskih držav. Vzroki za njen tragični konec so v prvi vrsti tičali v usodnem pomanjkanju temeljnega konsenza o tem, kako naj bo država organizirana. Slednje se je vedno očitneje kazalo tudi v avstrijski parlamentarni praksi. Če se je v začetku državni zbor še vzpostavil kot nekakšen forum za sklepanje (nacionalnih) kompromisov, je od konca 19. stoletja postal prizorišče hudih nacionalnih spopadov, v katerih ni bilo prostora za sporazum. Toda Cvirn je ob tem večkrat in ob različnih prilikah upravičeno poudarjal, da je negativna ocena avstrijskega parlamentarizma, ki se pogosto pojavlja v historiografiji, bolj posledica njegovega žalostnega konca kot njegove resnične dejavnosti in vloge. (dr. Jure Gašparič)