Delo umetnosti: nevidno delo in zapuščina jugoslovanskega socializma

Name: Delo umetnosti: nevidno delo in zapuščina jugoslovanskega socializma
Brand: MASKA LJUBLJANA
SKU: 912257
Price: 19.00 EUR
Availability: InStock

KATJA PRAZNIK

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

19,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

19,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616572682

Mladinska knjiga ID

912257

Leto izida

2023

Datum izida

16.08.2023

Število strani

220

Velikost (šxdxv)

172 × 230 × 16

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

1133

Jezik

SLO

Teža

500 g

Založnik

MASKA LJUBLJANA

Avtor

KATJA PRAZNIK

Opis

Katja Praznik je sociologinja, izredna profesorica na Oddelku za globalne študije spola in seksualnosti in na Programu kulturnega menedžmenta na Državni univerzi New York v Buffalu. Je avtorica knjige Paradoks neplačanega umetniškega dela, izdane leta 2016 pri založbi Sophia in soavtorica knjige Kronotopografije plesa: dva eseja o plesu (in sicer eseja Ideologije plesnega telesa), izdane leta 2010 pri Založbi Emanat. V svojem delu razvija feministično marksistčno kritiko nevidnega dela v umetnosti, raziskuje produkcijske razmere in kulturno politiko v jugoslovanskem socializmu ter kritično naslavlja teme, kot so ustvarjalnost dela, neoliberalno uničenje socialne države itd. Bila je odgovorna urednica revije Maska (2007–2009), v okviru Društva Asociacija je sodelovala pri pripravljanju predlogov za izboljšanje delovnih razmer v neodvisnem umetniškem in kulturnem ustvarjanju, aktivna je v Sindikatu za ustvarjanost in kulturo – Zasuk

O delu:

Pričujoče delo podaja prodoren opis, kako so zaradi pomanjkanja varnosti – do katerega je prišlo z umikom subvencij umetnikom v postsocialistični Jugoslaviji – umetniki postali ranljivi za izkoriščanje galerij in muzejev kot poceni ali neplačana delovna sila; kako so umetnike izkoristili nepremičninski agenti kot spodbujevalce projektov novogradenj v urbanih soseskah, in kako priročno je vzdrževanje »umetniške avtonomije« za neoliberalni kapitalizem, ki si vedno bolj prizadeva dekolektivizirati delo in sili delavce, da prevzemajo vse stroške svoje reprodukcije. »Umetniška avtonomija«, kakor prikaže Katja Praznik, danes ni le napajališče za razločitev umetnosti od življenja, je tudi osnova umetniške organizacije, ki uniči sodelovanje v kolektivnosti in produkciji vrednosti, in prisili umetnike, da zavoljo odlikovanja tekmujejo drug z drugim, ob tem pa so za plačevanje življenjskih nujnosti odvisni od slabo plačanih služb. […]

Delo Katje Praznik podaja bistven teoretski in zgodovinski kontekst tako za poskuse demistifikacije te zadnje manifestacije buržoaznega koncepta umetnosti kot tudi za reaktivacijo iskanja umetnosti, ki bi bila »bolj prizemljena«, sposobna izraziti in okrepiti boj umetnic in umetnikov, da bi svoje delo naredili za vidno in se eksplicitno uprli neplačanemu delu. (Silvia Federici, iz spremne besede)