Častiti Martin Luther King, ml. (1929-1968) ameriški baptistični duhovnik in borec za državljanske pravice.

Šolal se je na Kolidžu Morehouse (Morehouse College), Crozerjevem teološkem seminišču in na bostonski univerzi, leta 1953 se je oženil z Coretto Scott. Tako njegov oče kot ded sta bila duhovnika v Ebenezerjevi baptistični cerkvi v Atlanti, kjer je pozneje tudi sam služil kot pastor ob očetu.

Leta 1955, ko je bil pastor v baptistični cerkvi na Dexterski aveniji v Montgomeryju v Alabami, so aretirali neko črnko, Roso Parks po imenu, ker se ni hotela premakniti v zadnji del avtobusa, ki je bil namenjem črncem. Mladi pastor se je nenadoma znašel na položaju voditelja bojkota avtobusovm, ki je sledil dogodku. Dosegel je ukinitev ločenih oddelkov na avtobusih in si v jasnosti ustvaril sloves bojevnika za socialno pravičnost. Kot predsednik Konference voditeljev kristjanov Juga se je spustil v odločilen boj za državljanske pravice, s katerimi so črnci prodobili več kot v vseh prejšnjih tristotih letih.

Ključ Kingovega uspeha je bila njegova krščanska zavzetost. Vzgojen je bil v črnski evgaličanski tradiciji, v duhu socialnega evangelijskega gibanja in je videl v krščanstvu silo, ki lahko preobrazi ne le posameznika ampak vso družbo. S svojo kombinacijo Jezusovega sporočila (ljubite svoje sovražnike) in ghandijevske metode (nenasilnega odpora) je gibanje za pravice črncev filozofsko in strateško utemeljil. Uporaba nenasilja kot sredstva za doseganje socialne pravičnosti v družbi je bila všeč tako črncem kot belcem.

V trinajstih letih, kolikor je vodil gibanje za državljanske pravice, je King slavil zmago za zmago, ne da bi se enkrat samkrat zatekel k nasilju. Svojim belim nasprotnikom je sporočal: »Vaši sili, s katero nam prizadevate trpljenje, bomo kljubovali s svojo močjo, s katero to trpljenje lahko vzdržimo. Vaše fizično nasilje bomo prestrezali z močjo duše. Počnite z nami, kar vas je volja, mi pa vas bomo še naprej ljubili...« Njegovo sporočilo in metoda sta zaslovela po celem svetu in leta 1964 je dobil Nobelovo nagrado za mir.

19. januar v ZDA in po svetu velja za dan Martina Luthra Kinga; praznik je posvetilo življenju in dosežkom velikega ameriškega humanista, zagovorniku nenasilnega upora, smelemu posamezniku, ki ni zgolj sanjal o rasno neobremenjeni družbi, temveč je vodil gibanje, ki je le-to skozi zgodovinske reforme pomagalo doseči.