Josip Ribičič, slovenski učitelj, pisatelj, dramatik in urednik.

Rodil se je leta 1886, kot Josip Ribičić, v Baški na otoku Krku, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), materi Slovenki Mariji Ribičić (rojeni Križnič) iz Gorenje vasi pri Kanalu ob Soči in očetu Hrvatu Juraju Ribičiću iz Dalmacije. Mati je bila gospodinja in zavedna Slovenka, oče je bil avstro-ogrski uradnik. Po končani osnovni šoli se je vpisal na učiteljišče v Koper, kjer je leta 1909 maturiral. Poučeval je v Murovcih na Goriškem (1909–1911), nato pri Sv. Jakobu v Trstu (1911–1912), v Krminu (1912–1915) in spet v Trstu (1915–1925). Po vojni je bil zaposlen na Ministrstvu za prosveto v Ljubljani do leta 1949.

Kraljestvo čebel (1912) je pisateljevo prvo tiskano in mladinsko delo. Nastalo v času, ko se je začela uveljavljati slovenska moderna pravljica. V njej se je skušal znebiti motivov ljudskega izročila in ljudske pravljice ter poskušal uveljaviti otroški svet skozi živalske like. Snov za svoja dela je, kot rečeno, zajemal iz živalskega sveta in iz NOB. Za njegove živalske pravljice (Miškolin) je značilno prikazovanje stvarnega otroškega sveta v živalskih osebah, v katerih se zlahka prepoznajo mladi bralci. Njegova proza je tudi vzgojna (Kokošji rod) in potopisna (Nana, mala opica). V proznih delih s snovjo iz NOB (Rdeča pest) prikazuje otroško doživljanje vojne in sodelovanje v njej. V mladinski dramatiki povezuje pravljično snov z elementi groteske (V kraljestvu palčkov, Kraljica palčkov). Njegovo slovstveno delo, v katerem so vplivi ˝moderne˝, je bilo v prvi vrsti namenjeno mladini; izjema so Razvaline, zbirka vojnih črtic (Trst 1917), in humoreske ter satire. V njegovih mladinskih spisih prevladuje domišljija, opirajoča se na stvarni pogled na svet, naravoslovje in zdravstvo. Vse to vsebujejo satirične podobe živalskega sveta in pravljica. Največ ugleda je prinesla Ribičiču povest za otroke, Miškolin. Njegovo zadnje delo je knjiga spominov: Moja mlada leta.

Izbrana dela Josipa Ribičiča so izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani leta 1976 v sedmih knjigah na 1.298 straneh. Izdal je preko štirideset izvirnih knjig za mladino (črtice, igrice, slikanice, povesti, potopise). Velja pa omeniti še obsežno knjigo spisov otrok o letih (1941-1945), zbranih med otroki iz vse Slovenije, izdano pod naslovom Še pomnite tovariši?. Knjiga je bila odmevna in je izšla kar v dveh delih, in sicer : Otrok med bojem (spisi do deset let starih otrok, prvi del), Uporna srca (spisi mladine, drugi del). Pisatelj je prav tako sodeloval od leta 1946 pa 1967 pri berilih za osnovne in strokovne šole. Bibliografija