Skozi kaj je mogoče definirati znanosti? S čim se pojasni sosledje znanstvenih načinov mišljenja? Kakšne so povezave med znanostmi in umetnostmi? Kaj je vloga obeh v svobodni družbi?
Pri odgovarjanju na ta vprašanja Paul Feyerabend izhaja iz teorije umetnosti Aloisa Riegla, po kateri v umetnosti ni nobenega napredka in nobenega propada, pač pa različne slogovne oblike; vsaka od njih je v sebi popolna in se ravna po svojih lastnih zakonih. Pokaže, da je to Rieglovo stališče uporabljivo tudi za znanosti, kajti kriteriji, ki se jih pogosto navaja kot razpoznavne znake znanosti, recimo »resničnost« in »preverljivost« teorij, so veljavni samo znotraj določenih slogov mišljenja – kaj lahko velja za resnico in kako je treba preverjati resnične izjave, vedno določa konkretna znanstvena teorija.
Feyerabend na navedena vprašanja odgovarja, da so znanosti umetnosti v smislu Rieglovega naprednega razumevanja umetnosti in da obe v demokratični družbi nimata več avtoritete, kot jo jima priznavajo svobodni državljani.
Pri vseh nakupih nad 59 € je poštnina brezplačna.
Strošek priprave paketa in dostave znaša 3,99 €.
Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v primeru nakupa takšnega izdelka poštnine za celoten paket ne boste plačali.
Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
s karticami (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners),
Plačilo po predračunu (pravne osebe)
Račun z odlogom plačila (za javna podjetja, knjižnice, šole)
Več o plačilih
Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.
Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.
Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.
Več o dostavi
Skozi kaj je mogoče definirati znanosti? S čim se pojasni sosledje znanstvenih načinov mišljenja? Kakšne so povezave med znanostmi in umetnostmi? Kaj je vloga obeh v svobodni družbi?
Pri odgovarjanju na ta vprašanja Paul Feyerabend izhaja iz teorije umetnosti Aloisa Riegla, po kateri v umetnosti ni nobenega napredka in nobenega propada, pač pa različne slogovne oblike; vsaka od njih je v sebi popolna in se ravna po svojih lastnih zakonih. Pokaže, da je to Rieglovo stališče uporabljivo tudi za znanosti, kajti kriteriji, ki se jih pogosto navaja kot razpoznavne znake znanosti, recimo »resničnost« in »preverljivost« teorij, so veljavni samo znotraj določenih slogov mišljenja – kaj lahko velja za resnico in kako je treba preverjati resnične izjave, vedno določa konkretna znanstvena teorija.
Feyerabend na navedena vprašanja odgovarja, da so znanosti umetnosti v smislu Rieglovega naprednega razumevanja umetnosti in da obe v demokratični družbi nimata več avtoritete, kot jo jima priznavajo svobodni državljani.