Glasbeni učbenik, ki je v skladu z gimnazijskim učnim načrtom predmeta glasba iz leta 1998, nudi dijakom širok vpogled v glasbeno kulturo, jih uči kritičnosti do porabe glasbeno-kulturnih dobrin, daje jasen pregled zahodnoevropske glasbene umetnosti, jih uči najti informacije o glasbi, jih praktično uvaja v svet glasbene umetnosti kot poslušalce ter jim ponuja možnost razvoja njihove lastne glasbene ustvarjalnosti.

Učbenik je temeljna informativna podlaga znanja, hkrati pa tudi vir dijakovih ustvarjalnih idej, ki učitelju v učno vzgojnem procesu pušča avtonomijo. V skladu s tremi ocenjevalnimi obdobji šolskega leta ima tri sklope.

Prvi sklop vsebuje definicijo glasbene kulture ter predstavitev ljudi in ustanov, v katerih se ta kultura dogaja. Gre predvsem za srečanje z gradivom oblik, z oblikami samimi, načinom njihovega poslušanja in njihovo izvajalsko prakso.

Drugi sklop predstavlja glasbeno kulturo v najširšem pomenu besede. Na temelju vedenja o načinih in oblikah ustvarjanja zvočnih podob, oblik in umetnin si bodo lahko dijaki ustvarili svojo podobo o glasbeni kulturi kot estetskem in družbenem fenomenu.

Tretji sklop pa nudi zgodovinski pregled glasbene umetnosti kot najžlahtnejšega dela glasbene kulture. Odgovarja na vprašanja o tem, kakšno vrsto glasbe prinaša določeno zgodovinsko obdobje, kdaj govorimo o stilnih značilnostih nekega obdobja, kako dojemamo in doživljamo glasbo preteklih dob, osvetljuje pa tudi (vsaj nekatere) družbene vplive, ki pogojujejo nastanek določenega umetniškega stila.