Svoji k svojim : na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju

Image for Svoji k svojim  : na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju from emkaSi
+ / - Hover over image to Zoom
Other Views

    Svoji k svojim : na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju

    Trda - 18. jan 2017
    ( 0 )
    ISBN/EAN:P_9789616386739
    Redna cena: 17,00 €

    Obdobje na prelomu 18. in 19. stoletja nacionalne identitete ni poznalo. Identiteta prebivalstva je bila še globoko v 19. stoletje največ deželna, med kmečkim prebivalstvom pa celo povsem lokalno obarvana.
    Spodnještajerski Slovan je sicer vedel, da ni Nemec, toda občutka povezanosti s koroškimi ali kranjskimi Slovani ni čutil. Na drugi strani je bil spodnještajerski meščan (ne glede na izvor) v prvi vrsti Štajerc in lokalpatriot in je (brez kakršnekoli nacionalne identitete) govoril po vsakdanji potrebi nemško in slovensko.

    Tradicionalna deželna pripadnost (in občutek pripadnosti določenemu jeziku) sta že relativno zgodaj spodbudila znanstveno-raziskovalno vnemo intelektualcev, da se deželni »domači« jeziki (in prebivalstvo, ki jih je govorilo) klasificirajo in postavijo na nove (znanstvene) temelje (sprva na Kranjskem).
    Ne glede na problem standardizacije jezika so številna dela, ki so temeljila na »najnovejših znanstvenih dognanjih«, hitro pripeljala do ugotovitve sorodnosti kranjskega slovanskega dialekta s koroškim in štajerskim. Perspektiva se je iz (južno)slovanskega okvira počasi ožila na slovanske dialekte v Notranji Avstriji. Te ugotovitve so imele velik vpliv na potek »jezikovnega« gibanja v predmarčnem obdobju, kljub temu pa niso bistveno spreminjale identitete širših slojev. Za uspešno kulturno posredovanje nadregionalne »slovenske« ideje je bilo bolj pomembno naraščanje elementarne pismenosti (predvsem nedeljske »ponavljalne« šole).
    Toda napredek šolstva in pismenosti sam po sebi ni krepil zavesti o narodni skupnosti, saj so bili učbeniki neenotni in napisani v več različnih pisavah in tudi jezikovnih variantah.
    Pogledi na kulturno združevanje notranjeavstrijskih de- žel so prišli do polnega izraza ob standardizaciji »slovenskega« knjižnega jezika. A pozivi piscev, da je treba preseči jezikovno razdrobljenost in se končno poenotiti o knjižnem standardu in enotni pisavi, vse do konca predmarčnega obdobja niso prinesli uspeha. Literarna produkcija je še naprej izhajala v različnih pisavah in regionalnih jezikovnih značilnostih, ki niso bile splošno razumljive. Pri večini intelektualcev je bila še vedno močno iz- 149 ražena deželna in (na drugi strani) širša (južno)slovanska identiteta.

    Najpomembnejši korak k preseganju jezikovnega partikularizma in h krepitvi naddeželne identitete pa so gotovo storile Bleiweisove Novice, saj so hitro dobile »vseslovensko« podobo in kot središčna točka »narodne« komunikacije pred revolucijo oblikovale vse elemente modernega nacionalnega mišljenja na »narodni« zgodovini...

    SkrijPoglej več
    Deli:
    - 1 + 17,00 €
    Rok dobave: 2-3 dni
    Dodaj v košarico

    Opis

    Obdobje na prelomu 18. in 19. stoletja nacionalne identitete ni poznalo. Identiteta prebivalstva je bila še globoko v 19. stoletje največ deželna, med kmečkim prebivalstvom pa celo povsem lokalno obarvana.
    Spodnještajerski Slovan je sicer vedel, da ni Nemec, toda občutka povezanosti s koroškimi ali kranjskimi Slovani ni čutil. Na drugi strani je bil spodnještajerski meščan (ne glede na izvor) v prvi vrsti Štajerc in lokalpatriot in je (brez kakršnekoli nacionalne identitete) govoril po vsakdanji potrebi nemško in slovensko.

    Tradicionalna deželna pripadnost (in občutek pripadnosti določenemu jeziku) sta že relativno zgodaj spodbudila znanstveno-raziskovalno vnemo intelektualcev, da se deželni »domači« jeziki (in prebivalstvo, ki jih je govorilo) klasificirajo in postavijo na nove (znanstvene) temelje (sprva na Kranjskem).
    Ne glede na problem standardizacije jezika so številna dela, ki so temeljila na »najnovejših znanstvenih dognanjih«, hitro pripeljala do ugotovitve sorodnosti kranjskega slovanskega dialekta s koroškim in štajerskim. Perspektiva se je iz (južno)slovanskega okvira počasi ožila na slovanske dialekte v Notranji Avstriji. Te ugotovitve so imele velik vpliv na potek »jezikovnega« gibanja v predmarčnem obdobju, kljub temu pa niso bistveno spreminjale identitete širših slojev. Za uspešno kulturno posredovanje nadregionalne »slovenske« ideje je bilo bolj pomembno naraščanje elementarne pismenosti (predvsem nedeljske »ponavljalne« šole).
    Toda napredek šolstva in pismenosti sam po sebi ni krepil zavesti o narodni skupnosti, saj so bili učbeniki neenotni in napisani v več različnih pisavah in tudi jezikovnih variantah.
    Pogledi na kulturno združevanje notranjeavstrijskih de- žel so prišli do polnega izraza ob standardizaciji »slovenskega« knjižnega jezika. A pozivi piscev, da je treba preseči jezikovno razdrobljenost in se končno poenotiti o knjižnem standardu in enotni pisavi, vse do konca predmarčnega obdobja niso prinesli uspeha. Literarna produkcija je še naprej izhajala v različnih pisavah in regionalnih jezikovnih značilnostih, ki niso bile splošno razumljive. Pri večini intelektualcev je bila še vedno močno iz- 149 ražena deželna in (na drugi strani) širša (južno)slovanska identiteta.

    Najpomembnejši korak k preseganju jezikovnega partikularizma in h krepitvi naddeželne identitete pa so gotovo storile Bleiweisove Novice, saj so hitro dobile »vseslovensko« podobo in kot središčna točka »narodne« komunikacije pred revolucijo oblikovale vse elemente modernega nacionalnega mišljenja na »narodni« zgodovini...

    O avtorju

    -Filip Čuček-

    Ostale knjige tega avtorja

    Podrobnosti o izdelku

    Mnenja kupcev

    Povprečna ocena kupcev:

    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    ( 0 )
    Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:

    Komentarji