kulturni in naravni spomeniki sveta po Unescovi Konvenciji o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine

UNESCO – Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – je že leta 1972 sprejela Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Zaradi ogroženosti številnih ekosistemov in grozeče izgube pomembnih spomenikov preteklih kultur je ohranjanje teh »objektov z izjemno univerzalno vrednostjo« zelo pomembno.

V knjigi je predstavljenih vseh 1073 spomenikov, od tega 832 kulturnih in 206 naravnih spomenikov ter 35 spomenikov, ki so tako kulturna kot naravna dediščina. Razdeljeni so po celinah in državah ter znotraj države od severa proti jugu. Informativno predstavitev dopolnjujejo izčrpnejša besedila o kulturnozgodovinskih in naravnogeografskih značilnostih.

Med spomeniki boste našli denimo staro mestno jedro Rige, Alhambro v Granadi, zavarovano območje Vatskega morja, ki se razteza prek treh držav, Kitajski zid, egipčanske piramide, Veliki kanjon v ZDA in Viktorijine slapove v Afriki. Na seznamu so tako otoška država Antigva in Barbuda v Karibskem morju s pomorsko Nelsonovo ladjedelnico, Mikronezija s kulturno svetovno dediščino Nan Madol kot Angola s starim jedrom mesta M’banza. Slovenijo zastopajo Škocjanske jame, rudnik živega srebra v Idriji, ki je bil več kot 500 let drugi največji rudnik živega srebra na svetu, koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju ter starodavni bukovi gozdovi v pragozdu Krokar in rezervatu Snežnik Ždrocle.