Strupeno pero

Prelistaj me Image for Strupeno pero from emkaSi
+ / - Hover over image to Zoom
Other Views

    Strupeno pero

    Trda -
    ( 0 )
    ISBN/EAN:P_9789610145967
    Redna cena: 32,96 €

    Je za smrt Symmingtonove krivo nekaj povsem drugega?

    SkrijPoglej več
    Deli:
    - 1 + 32,96 €
    Brezplačna dostava
    Na zalogi, dobava takoj.
    Dodaj v košarico

    Opis

    Potem ko gospa Symmington prejme anonimno pismo, stori samomor. Njeno zadnje sporočilo se glasi, da »tako ne more naprej«.

    Le gospodična Marple lahko potrdi resničnost doktorjeve diagnoze, da je šlo za samomor. Je za smrt Symmingtonove krivo nekaj povsem drugega?

    Agatha Christie (1890–1976) upravičeno nosi naziv »kraljice detektivskega romana« in najbolj brane avtorice detektivskih romanov na svetu; mojstrski zapleti v njenih več kot sto petdesetih romanih so privlačni in vabljivi za vse ljubitelje dobre kriminalke. Doslej je bilo – odkar obstajata film in televizija – po njenih romanih posnetih največ priredb.

    »Agatha Christie je razred zase. Za vse, ki pišemo kriminalke, ni večje muze, in za vse, ki jih beremo, ni večjega užitka.«  - Mary Jane Clark, New York Times

    O avtorju

    -Agatha Christie-

    Dame Agatha Mary Clarissa Miller, Lady Mallowan, angleška pisateljica, * 15. september 1890, Torquay, Devon, Anglija, † 12. januar 1976, Cholsey, Oxfordshire, Anglija, bolj znana kot Agatha Christie.

    Agatha je pisateljica kriminalnih romanov, v katerih primere rešujeta med drugimi Hercule Poirot in Miss Marple. Občasno je pisala tudi pod psevdonimom Mary Westmacott.

    Agatha Christie se je rodila z imenom Agatha Mary Clarissa Miller, v Torquayu, v Devonu, ameriškemu očetu in angleški materi. Njen oče, Frederich Alvah Miller, je bil bogat ameriški borznik, njena mati, Clarissa Margaret Boehmer, je bila hči britanskega vojaškega kapitana. Oče je umrl, ko je imela Agatha 11 let, in jo je zaradi tega mati učila doma, ter jo že pri zgodnjih letih vzpodbujala k pisanju. Pri 16 letih so jo poslali na učenje petja in klavirja v Pariz.

    Njen prvi, nesrečen zakon, je bil leta 1914 s polkovnikom Archibaldom Christiom, imela sta eno hčerko, imenovano Rosalind Hicks. Ločila sta se leta 1928, dve leti po tem, ko je Agatha odkrila, da jo mož vara.

    Med prvo svetovno vojno, je Christijeva delala v bolnišnici in kasneje v farmaciji. To delo je močno vplivalo na njeno delo, saj se veliko umorov v njenih romanih zgodi s strupom.


    Izginotje
    3. decembra 1926, je Agatha izginila za 11 dni, in povzročila mnogo polemik med mediji. Našli so jo v nekem hotelu, v katerem je bila pod imenom Theresa Neele. Njen mož je pred kratkim priznal, da jo je varal z žensko, imenovano Nancy Neele. Prav tako je utrpela smrt svoje matere, in moževa nezvestoba sta povzročila napad panike. Zaradi amnezije se ni spomnila nobene informacije glede izginotja.

    Druga poroka in poznejše življenje
    Leta 1930 se je Christijeva poročila z arheologom Sirom Maxom Mallowanom. Bil je 14 let mlajši od nje, in bil rimsko katoliške vere, medtem, ko je bila ona anglikanske vere. Zakon je bil srečen, čeprav jo je Mallowan kasneje varal.

    Agathina potovanja z Mallowanom so pripomogla k številnim romanom, ki so se dogajali na bližnjem vzhodu. Drugi romani, kot je In potem ni bilo nikogar več, so se dogajali v Torquayu, v kraju, kjer je bila rojena. Christijin roman, ki ga je napisala leta 1934, Umor na Orient Expressu, je bil napisan v hotelu, v Istanbulu, v Turčiji.

    Leta 1971 je prejela britanski Red, imenovan Dame Commander.

    Agatha Christie je umrla 12. januarja 1976, pri starosti 85 let, zaradi naravnih vzrokov.


    Hercule Poirot in Miss Marple
    Prvi roman Agathe Christie The Mysterious Affair at Styles, je bil izdan leta 1920, in je v njem prvič nastopil Hercule Poirot, ki je kasneje nastopil še v 33 romanih in 54 kratkih zgodbah.

    Druga znana osebnost, Miss Marple, je prvič nastopila v romanu The Murder at the Vicarage, v letu 1930.

    Med drugo svetovno vojno je Christijeva napisala dva romana, ki sta bila namenjena kot zadnja primera njenih velikih detektivov. Obe knjigi sta bili zaklenjeniv bančnem sefu več kot 30 let, in sta bili izdani šele po njeni smrti.

    Kot Arthur Conan Doyle, se je Christie naveličala svojega najslavnejšega detektiva, Poirota. V koncu 1930 let je v dnevnik napisala, da je neznosen. Ampak, za razliko od Doyla, se Christie ni odločila ubiti svojega detektiva, ko je bil še popularen.

    Ostale knjige tega avtorja

    Podrobnosti o izdelku

    Oglejte si več iz oddelkov:

    Mnenja kupcev

    Povprečna ocena kupcev:

    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    ( 0 )
    Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:

    Komentarji