Nevednost ni le odsotnost ali nasprotje znanja, je tudi zamolčano védenje, namerno neznanje in še marsikaj.

Dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, v novi knjigi raziskuje različne razsežnosti nevednosti. Zavestno ali nezavedno, pasivno ali aktivno neznanje ni nov fenomen niti ni v celoti nekaj negativnega. Kar se je spremenilo in je značilno za našo postindustrijsko in informacijsko dobo, je to, da smo konstantno izpostavljeni veliki poplavi informacij in dezinformacij. In ker je v tem preobilju informiranosti marsikdaj težko ločiti resnico od laži, se čedalje več ljudi zavestno odloča za nevednost. Renata Salecl raziskuje, kako se strast do nevednosti odraža na različnih področjih sodobnega življenja, od ljubezni, travm, bolezni, genetike, forenzične znanosti do velikega podatkovja. Kakšne koristi imajo posameznik in družba zaradi ignoriranja znanja? Kako se spreminja odnos neo-liberalistične družbe do znanja strokovnjakov in do znanje nasploh? Nevednosti ne demonizira, pač pa podrobno raziskuje posledice njene uporabe ali zlorabe.


***

Mediji o knjigi:

»V studio je bila povabljena Renata Salecl, avtorica knjige, Človek človeku virus in Strast do nevednosti, ki je izšla v času Slovenskega knjižnega sejma. Ponavadi strast povezujemo z znanjem, z neko zvedavostjo. Danes velikokrat slišimo, te informacije me ne zanimajo, jaz ne morem več slediti, ker sem potem le slabe volje. Težko pa se identificiramo z nekom, ki ne sledi pravilom, ki jih zahteva od nas.« - Uršula Ana Mrežar, Televizija Slovenija

»Kaj pomeni nevednost v času, ko so na voljo nepreštevne resnične in neresnične informacije, kdaj se zavestno ali nezavedno zatečemo k neznanju, ker se nam zdi, da na tak način lažje (pre)živimo, kakšne koristi lahko ima od ignoriranja znanja družba - te zanimive problematike se v delu Strast do nevednosti loteva filozofinja in sociologinja Renata Salecl. V knjigi, ki s tem na zanimiv prevprašuje tudi v neoliberalizmu vedno bolj razmajan status vednosti in resnice.« - Maja Šučur, Dnevnik

»… kot zapiše Saleclova, ljudje, še posebej v času krize, pogosto sprejmemo nevednost, da bi se izognili spoprijemanju s travmatičnimi dogodki in občutki. Bolečino hočemo prihraniti sebi in posledično tudi drugim, še posebej, kadar gre za vprašanje življenja in smrti, kot v primeru neozdravljive bolezni.« - Simona Kruhar Gabršček, Marketing magazin

»Ljudje znajo od nekdaj poiskati načine za zatiskanje oči in ušes, da se jim ni treba zmeniti za informacijo, ki jih razburja; da jo lahko zanikajo ali zavrnejo. Z vodjem se bodo enačili, tudi če je njegov ali njen diskurz poln laži. Toda časi "postresnice" so zaradi "vzpona kognitivne inercije" drugačni - krepi se ravnodušnost do tega, kaj je resnica in kaj laž, zapiše dr. Renata Salecl v knjigi z naslovom Strast do nevednosti, v kateri raziskuje kako se nevednosti odraža na različnih področjih sodobnega življenja.« - Martina Tita Mayer, Radio Slovenija, 1. program

»Saleclova se posveti tudi »ikeizaciji« družbe, pojavu, ki ga opredeli kot gnanje za znanjem, ki ne dopušča nobenega prostora za nevednosti, še posebej v podjetjih in organizacijah.« - Simona Kruhar Gabršček, www.marketingmagazin.si

»Zavestno ali nezavedno, pasivno ali aktivno neznanje ni nov fenomen niti ni v celoti nekaj negativnega. Kar se je spremenilo in je značilno za našo postindustrijsko in informacijsko dobo, je to, da smo konstantno izpostavljeni veliki poplavi informacij in dezinformacij. In ker je v tem preobilju informiranosti marsikdaj težko ločiti resnico od laži, se čedalje več ljudi zavestno odloča za nevednost.« - Zvezdana Bercko, V soboto, priloga Večera

»Akademikinja Renata Salecl v svoji knjigi Strast do nevednosti " ikeizacijo" sodobne družbe označuje kot enega ključnih problemov danes, ko vsak postaja mojster za vse in hkrati za nič.« - Melita Forstnerič Hajnšek, Večer