Aleš Berger, prevajalec in pisatelj, Schwentnerjev in Prešernov nagrajenec za življenjski opus, v novi knjigi s podnaslovom Opilki nadaljuje Povzetke iz leta 2016. Bralec bo užival v vrhunskem prepletanju literarnih vaj v slogu in grenko-sladkih življenjskih preizkušenj.

Navodila za pisanje svojevrstne »avtobiografije« so skrita v Dnevnem povelju: »Likvidirati plehkosti. Utrditi postojanke sloga. Poročati skopo. Po uporabi zagrebsti šifrant.« In: »Zadosti si se afnal s pridevniki. Črtati, še več.« Kar ostane, so spominski drobci, spoznanja, aforizmi, zaznamki o sodobnikih, različni seznami in evidence, zapisi sanj, vprašanja, ključni prizori iz življenja, ready made pesem, opažanja s sprehodov, skice iz glasbenega, založniškega in gledališkega sveta … Čeprav erozija časa odnaša znane obraze ter prizorišča in je minevanje ena od osrednjih tem Vicmaherja, se nostalgija nikoli ne spremeni v zagrenjenost. Nasprotno. Medtem ko se Bergerjevi opilki kaotično sestavljajo v »avtobiografijo«, govorijo predvsem o neizmernem veselju avtorja do »šraufanja stavkov«.


***

Mediji o knjigi:

»Aleš Berger je prevajalec, urednik, literarni in gledališki kritik, v zadnjih letih se nam vse bolj razkriva tudi kot pisatelj. Tako kot je mnogostransko njegovo literarno udejstvovanje, je mnogostranska tudi ta knjiga, enkratni leposlovni mozaik.« - Miha Naglič, Gorenjski glas

»Pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Aleš Berger je svojo najnovejšo knjigo naslovil po sklepnem besedilu, po pesmi Vicmaher. V njej je zelo neposredno zapisal osebno izkušnjo, svoje iskanje odsotnega očeta in njegovega groba. Sklepni akord v knjigi tako pritrjuje siceršnjim vtisom ob branju zvrstno zelo raznovrstne knjige, v kateri avtor praviloma izhaja iz življenjskih izkušenj, nato pa jih zaostri oziroma zgosti v lapidarne tekste, le nekajkrat pa si privošči bolj sproščeno pisanje.« - Marko Golja, Radio Slovenija, 3. program

»/…/ Vicmaher je sladostrastno branje, po obliki prilagojeno današnjemu hitremu času kratkih sporočilc, esemesov, po vsebini pa daleč od njihove banalnosti in suhoparnosti, polno inteligentnih, iskrivih, igrivih miselnih in besednih zasukov, z užitkom v stavek ulovljenih paradoksov.« - Darka Zvonar Predan, V soboto, priloga Večera