Slovenski Dunaj

Image for Slovenski Dunaj from emkaSi
+ / - Hover over image to Zoom
Other Views

    Slovenski Dunaj

    12. jun 2013
    ( 0 )
    ISBN/EAN:P_9789616487603
    Redna cena: 40,00 €

    Slovenci smo z Dunajem povezani že dolga stoletja. Trdnejša vez je začela nastajati od ustanovitve univerze leta 1365. Predvsem Cerkev je iz krajev dežel Kranjske, Koroške in Štajerske, tedaj pač Slovenije še ni bilo, pošiljala mlade bodoče duhovnike na študij teologije. Na Dunaj pa so prihajali tudi drugi študirat druge znanosti. Že od konca 14. stoletja je bilo na Dunaju preko sto študentov z ozemlja današnje Slovenije, ob koncu 19. stoletja pa malo manj kot dva tisoč! Habsburška dinastija je v svoji večstoletni vladavini omogočila tkanje različnih vezi med cesarstvom in svojimi podaniki. V tem času se je razvijala znanost na vseh področjih, raslo je gospodarstvo, nastajale so nove komunikacije, odpravljen je bil fevdalizem. Marija Terezija je pospeševala šolstvo, kmetijstvo in odpravljala lakoto, njen sin Jožef II. je uvedel obsežne reforme, ki so posegale tudi na področje Cerkve. Dobili smo nove prakse v delu javne uprave, dobili smo urejen kataster in druge novosti pri urejanju prostora, trgovine in prometa. Pomlad narodov se je leta 1848 zgodila na Dunaju, kjer je bila napisana tudi deklaracija o zedinjeni Sloveniji. Mnogi študenti dunajske univerze so postali tam profesorji, dekani fakultet in rektorji univerze, cesarjevi zaupniki, diplomati, znanstveniki, umetniki, arhitekti, ki so s svojim delom vplivali tudi na zunanjo podobo prestolnice, vojaški strokovnjaki, naši ljudje so opravljali najrazličnejše poklice in obrti. Pridobili so si ime in ugled, nekateri med njimi tudi plemiške nazive. Zakaj kupiti knjigo Slovenski Dunaj? Zato, ker boste izvedeli: - da je bil Celjan Tomaž Prelokar že v 15. stoletju cesarjev zaupnik, učitelj poznejšega cesarja Maksimiljana I., ki je ime dobil v Celju, - da je Ljubljančan Jurij Slatkonja, duhovnik, prišel na Dunaj zaradi glasbe in postavil osnove za nastanek »Dunajskih pojočih dečkov« in postal prvi uradni dunajski škof. - da je bil Andrej Perlah iz Svečine pomemben dunajski zdravnik in astronom, ki je izračunal dunajski poldnevnik. - da je na Dunaju župnik Luka Knafelj v 17. stol. ustanovil štipendijski sklad za mlade iz slovenskih dežel in kupil v središču Dunaja hišo, kjer njegova ustanova še danes deluje. - kaj so počeli na Dunaju Jurij Vega, baron Andrej Čehovin in podmaršal Joža Tamše pl. Savskodolski. - da je Valentin Žiga Popovič, po rodu iz Arclina pri Vojniku, sestavil program dunajske univerze. - da je Jerneja Kopitarja cesar po končani vojni s Francozi poslal v Pariz, da vrne na Dunaj ukraden knjižni fond itd. Ko boste prebrali knjigo Slovenski Dunaj, boste povsem drugače gledali na našo zgodovino in na slovenstvo.

    SkrijPoglej več
    Deli:
    - 1 + 40,00 €
    Rok dobave: 5-7 dni
    Dodaj v košarico

    Opis

    Slovenci smo z Dunajem povezani že dolga stoletja. Trdnejša vez je začela nastajati od ustanovitve univerze leta 1365. Predvsem Cerkev je iz krajev dežel Kranjske, Koroške in Štajerske, tedaj pač Slovenije še ni bilo, pošiljala mlade bodoče duhovnike na študij teologije. Na Dunaj pa so prihajali tudi drugi študirat druge znanosti. Že od konca 14. stoletja je bilo na Dunaju preko sto študentov z ozemlja današnje Slovenije, ob koncu 19. stoletja pa malo manj kot dva tisoč! Habsburška dinastija je v svoji večstoletni vladavini omogočila tkanje različnih vezi med cesarstvom in svojimi podaniki. V tem času se je razvijala znanost na vseh področjih, raslo je gospodarstvo, nastajale so nove komunikacije, odpravljen je bil fevdalizem. Marija Terezija je pospeševala šolstvo, kmetijstvo in odpravljala lakoto, njen sin Jožef II. je uvedel obsežne reforme, ki so posegale tudi na področje Cerkve. Dobili smo nove prakse v delu javne uprave, dobili smo urejen kataster in druge novosti pri urejanju prostora, trgovine in prometa. Pomlad narodov se je leta 1848 zgodila na Dunaju, kjer je bila napisana tudi deklaracija o zedinjeni Sloveniji. Mnogi študenti dunajske univerze so postali tam profesorji, dekani fakultet in rektorji univerze, cesarjevi zaupniki, diplomati, znanstveniki, umetniki, arhitekti, ki so s svojim delom vplivali tudi na zunanjo podobo prestolnice, vojaški strokovnjaki, naši ljudje so opravljali najrazličnejše poklice in obrti. Pridobili so si ime in ugled, nekateri med njimi tudi plemiške nazive. Zakaj kupiti knjigo Slovenski Dunaj? Zato, ker boste izvedeli: - da je bil Celjan Tomaž Prelokar že v 15. stoletju cesarjev zaupnik, učitelj poznejšega cesarja Maksimiljana I., ki je ime dobil v Celju, - da je Ljubljančan Jurij Slatkonja, duhovnik, prišel na Dunaj zaradi glasbe in postavil osnove za nastanek »Dunajskih pojočih dečkov« in postal prvi uradni dunajski škof. - da je bil Andrej Perlah iz Svečine pomemben dunajski zdravnik in astronom, ki je izračunal dunajski poldnevnik. - da je na Dunaju župnik Luka Knafelj v 17. stol. ustanovil štipendijski sklad za mlade iz slovenskih dežel in kupil v središču Dunaja hišo, kjer njegova ustanova še danes deluje. - kaj so počeli na Dunaju Jurij Vega, baron Andrej Čehovin in podmaršal Joža Tamše pl. Savskodolski. - da je Valentin Žiga Popovič, po rodu iz Arclina pri Vojniku, sestavil program dunajske univerze. - da je Jerneja Kopitarja cesar po končani vojni s Francozi poslal v Pariz, da vrne na Dunaj ukraden knjižni fond itd. Ko boste prebrali knjigo Slovenski Dunaj, boste povsem drugače gledali na našo zgodovino in na slovenstvo.

    O avtorju

    -Drago Medved-

    Ostale knjige tega avtorja

    Podrobnosti o izdelku

    • Jezik: slovenski
    • Leto izida: 2013
    • Število strani: 248
    • ISBN/EAN: 9789616487603
    • Mere izdelka vxš: 28 x 19
    • Datum Izida: 12.06.2013
    • Založba: Grafika Gracer d.o.o.
    • Avtor: Drago Medved
    • Povprečna ocena:
      ( 0 )

    Mnenja kupcev

    Povprečna ocena kupcev:

    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    ( 0 )
    Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:

    Komentarji