Cilj raziskovanja in kritik Spomenke Hribar je odpirati možnosti za spravo, ki je po njenem prepričanju pogoj za prijaznejše življenje v Sloveniji danes in v prihodnosti.

"Preteklost z njenimi spori in travmami moramo končno pokopati v nacionalni spomin. To je sprava s preteklostjo. Za to, kako živimo in bomo živeli danes in jutri, smo odgovorni sami!"

V Razkrižjih je zbrala več kot 30 najbolj pronicljivih člankov, nastalih v zadnjih 15 letih.

Zbornik zajema avtoričine članke in razprave, nastale v zadnjih petnajstih letih, ki so bili objavljeni v različnem dnevnem in periodičnem tisku. Tematika je kritična osvetlitev različnih stališč do naše polpretekle zgodovine in do pojavov v današnji politiki, tako do tistih na strani levice kot desnice. Kritičnost do (skrajne) levice se kaže v analizah apologije revolucije, ki je še danes živa, in v njeni nepripravljenosti, da bi se opredelila (in obsodila) do revolucije kot take.

Njena kritičnost do (skrajne) desnice pa se kaže v analizah in kritikah obnavljanja in poglabljanja protikomunizma (in celo sovraštva) pri nas – potem ko je socializem/komunizem kot sistem že presežen. Avtorica tematizira ideologeme na obeh straneh, saj nam vzdrževanje in poglabljanje našega državljanskega spora jemlje energije in vedno znova seka prepad med nami, onemogoča sožitje in sinergično delovanje v korist vseh državljanov in državljank.

Na ravni politike je sprava iskanje in uresničevanje skupnih interesov ljudi. Vsa zgodovina, kakršna je pač bila, je naša, smo mi sami, zato izkoriščanje nekdanjih sporov za dnevnopolitično rabo le podaljšuje ali celo poglablja naš (nekdanji) državljanski spor. Po več kot sto letih od Mahničevega prizadevanja za »ločitev duhov«, kar je pozneje s svoje strani povzela Komunistična partija z »razrednim bojem«, je že čas, da prenehamo z zaključevanjem drugače mislečih in začnemo iskati poti mirnega sožitja med nami.