Prva kresnica

Name: Prva kresnica
Brand: ZAVOD LITERA
SKU: 866289
Price: 22.00 EUR
Availability: InStock

MIKLAVŽ KOMELJ

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

22,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

22,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617135374

Mladinska knjiga ID

866289

Leto izida

2022

Datum izida

29.03.2022

Velikost (šxdxv)

145 × 215 × 9

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

654

Jezik

SLO

Založnik

ZAVOD LITERA

Avtor

MIKLAVŽ KOMELJ

Opis

Knjiga je komponirana iz šestih kratkih zgodb, od katerih se vsaka na svoj način dotika prelomov v simbolni organizaciji sveta v različnih časih, tako na intimni ravni protagonistov, kot na kolektivni zgodovinski ravni.

Prva zgodba, Žive oči, je napisana skozi optiko otroka, ki prebode oči na fotografiji svojega pokojnega starega očeta, da bi se skoznje videla svetloba, odrasli pa to vidijo kot zlo dejanje, ki ga sam ne more pojasniti.

Druga, Obroči, govori o usodi severnomehiške cirkuške artistke, ki zaradi pandemije ostane brez dela in poskuša preživeti tako, da nastopa na križišču prometne ceste, kjer jo povozi tovornjak.

Tretja kratka zgodba, Svetnikove solze, inscenira srečanje med Galilejem in kardinalom Bellarminom – srečata se dva različna pogleda na vesolje, ki sta inkomenzurabilna; zgodba se poglablja v simbolne kontekste 17. stoletja, a se obenem dotika nekaterih aktualnih vprašanj.

Četrta, Heroj, pripoveduje o narodnem heroju, ki ga spravi v tesnobo jok majhne punčke; preko te zgodbe se dotika širše travme druge svetovne vojne v Sloveniji in jo poskuša videti onkraj političnih strasti.

Peta, Sprehod, govori o dveh starih ljudeh, možu in ženi, ki hočeta skupaj narediti samomor; na poti srečata prvo kresnico tistega leta, zgodba pa se konča drugače, kot sta si predstavljala.

Šesta, Boginja, pripoveduje o usodi kipa boginje Viktorije v rimskem senatu v času razkroja rimskega imperija, ko je prav ta kip postal simbol spopada med dvema religijama, medtem ko je vzporedno potekal neki drug spopad, ob katerem sta bili obe strani nemočni.