Jane Austen (16. december 1775 - 18. julij 1817) je ena največjih angleških pisateljic. Napisala je šest romanov, od katerih je najbolj znan Prevzetnost in pristranost, znana pa sta tudi Razsodnost in rahločutnost ter Emma. Njeni zajedljivi družbeni komentarji ter mojstrska uporaba dialoga in ironije jo uvrščajo med najbolj vplivne in cenjene romanopisce zgodnjega 19. stoletja.

Jane Austen se je rodila kot ena izmed dveh hčera anglikanskemu župniku Georgu Austenu (1731-1805) in njegovi ženi Cassandri, rojeni Leigh (1739-1827). Njena brata James in Henry sta šla po očetovih stopinjah ter se pridružila duhovščini (slednji šele proti koncu svojega življenja, po uspešni karieri bankirja), medtem ko sta bila Francis in Charles pomorščaka. Imela je še sestro Cassandro, s katero sta si bili celo življenje zelo blizu. Dopisovanje med sestrama daje zgodovinarjem najboljši vpogled v preteklost Jane Austen. Okorna barvna skica predstavlja edini pristen portret Jane Austen, ki je trenutno na voljo v Narodni galeriji v Londonu.

Življenje Jane Austen je bilo še manj razgibano kot življenje njenih likov. Leta 1801 so se Austenovi preselili v visoki družbi cenjeno okolje zdraviliškega kraja Bath, ki predstavlja prizorišče za mnoge njene romane. Toda Jane Austen, kot njen lik Anne Elliot, je čutila odpor do Batha, čeprav bi ta odpor lahko izhajal iz nestabilne finančne situacije, ki jo je njena družina utrpela v tem kraju. Leta 1802 je Jane za roko zaprosil premožni, a »velik in čuden« Harris Bigg-Wither, ki je bil 6 let mlajši od nje. Tak zakon bi jo lahko osvobodil ovir in odvisnosti, ki jih je povzročalo samsko življenje. Mogoče je tako razmišljanje privedlo do tega, da je ponudbo najprej sprejela, a jo drugi dan zavrnila. Bilo je jasno, da ga ni ljubila.

Hiša Jane Austen v ChawtonuPo smrti očeta leta 1805 so Jane, njena sestra in mati nekaj časa živeli pri Frankovi družini v Soutamptonu, preden so se leta 1809 preselili v Chawton. Bogati brat Edward je imel posestvo s kočico, kjer je svojima sestrama in materi dovolil stanovati. Danes je ta dom muzej, ki predstavlja priljubljeno turistično in romarsko točko.

Jane Austen je živela in pisala svoje poznejše romane v Chawtonu. Leta 1816 je začela bolehati. Maja 1817 se je preselila v Winchester, da bi bila bližje svojemu zdravniku. Nekateri mislijo, da je bolehala za Addisonovo boleznijo, propadanje nadledvične žleze, kar povzroči tuberkoloza. Takrat je bila bolezen neznana. Drugi, kot na primer ena izmed njenih življenjepiscev, Carol Shields, predpostavljajo, da je umrla zaradi raka na prsih. Njeno stanje se je hitro slabšalo in 18. julija 1817 je v svojem 41. letu umrla. Pokopali so jo v katedrali v Winchestru.

Njeno najbolj znano delo je Prevzetnost in pristranost, ki je primer njene duhovite kritike navad takratne družbe. Napisala je tudi satiro takratnega priljubljenega gotskega romana o Anne Radcliff, Northanger Abbey, ki je bila objavljena po njeni smrti. Skladno s takratno prakso ženskih avtorjev, je Jane Austen objavljala anonimno, kar je ni uvrstilo med vodilne literarne kroge.

Njeno smešenje takratnih navad, še posebej Emma, so večkrat citirane zaradi popolnosti oblike. Sodobni kritiki odkrivajo nove poglede na njene pikre komentarje, ki se nanašajo na težaven položaj imenitnih neporočenih angleških žensk ob izteku 18. stoletja, kar je bila posledica dednih zakonov in običajev, ki so ponavadi namenili večino družinskega premoženja najstarejšemu moškemu dediču.

Čeprav je Jane Austen živela v času romantike, ni bila strastna privrženka romantike. Bila je bolj neoklasicistična. V njenih romanih so strastna čustva ponavadi nevarna: mlada ženska, ki telovadi dvakrat dnevno bo bolj verjetno našla resnično srečo, kot pa tista, ki brezglavo pobegne z nestanovitnim ljubimcem. Njena umetniška vrednost ima več skupnega z Davidom Humeom in Johnom Lockejem, kot pa s sodobniki Williamom Wordsworthom ali lordom Byronom. Med njene vplive lahko štejemo Samuela Johnsona, Williama Cowperja, Samuela Richardsona, Georga Crabba in Fannyja Burneyja.

Čeprav Jane Austen ni bila strasten romantik, tudi ni podpirala gole bresrčne preračunljivosti. Ta v njenih romanih pogosto vodi v katastrofo.