V drugem romanu Anje Mugerli spremljamo zgodbo Jane in Primoža, ki si želita otroka, na to, da je že skrajni čas za naraščaj, ju ves čas opominja tudi okolica. Njuno pričakovanje se že kmalu izkaže za nič kaj veselo, temveč zelo mučno in boleče.

Avtorica v romanu odkrito spregovori o neplodnosti, umetni oploditvi, splavu – temah, ki so danes še vedno tabuizirane. V središču pisanja je ženska, njene družbene vloge, predvsem pa njeno telo, ki je do konca razgaljeno in postavljeno na ogled skupaj z občutki osamljenosti, praznine in krivde.

Ko se intimnost razleti na koščke

Klinika za reprodukcijo. Že ime vzbuja ob prvem obisku negotove občutke, celo strah. Sledijo neprijetni pregledi, operacija, preverjanje stanja v jajčnikih, bolj in manj invazivne metode, izvidi krvnih preiskav in diagnoza: idiopatska oziroma nepojasnjena neplodnost.

/odlomek iz knjige/

/…/ – Si še kaj razmišljala o umetni? vpraša čez nekaj časa. Ustavim se in ga pogledam. V roki držim par njegovih nogavic. – Pravzaprav ne, rečem. O umetni oploditvi sva se pogovarjala, še preden sva šla na kliniko, in takrat sem mu rekla, da zame to ne pride v poštev, da raje nimam otrok, a tedaj sem bila še polna upanja, da nama bo vendarle uspelo. – Ne morem it na umetno, rečem. – Zakaj ne? Še sama sedem na posteljo, med perilo, in skušam najti besede, s katerimi bi mu lahko razložila. Nekoč me je nekdo vprašal, ali so po mojem mnenju otroci, ki so spočeti v epruveti, enaki kot otroci, ki so spočeti naravno. Takrat sem se vprašanju čudila, itak, da so enaki, vsi so otroci, nekaj takega sem odgovorila, in danes ne mislim nič drugače, a vendar se mi zdi ideja, da bi šla sama v to, odbijajoča. – Rada bi, da se zgodi naravno, rečem in šele takrat opazim, da ima Primož na srajci še vedno pripeto papirnato rožo; cvetni listi so se povesili, kot bi oveneli /…/

Odločitvi za oploditev z biomedicinsko pomočjo sledijo goltanje hormonov, prebiranje o neplodnosti (težave z zanositvijo ima po podatkih na spletu vsak šesti par v Evropi), ponavljanje postopkov, upanje in pričakovanje (Nekaterim uspe!), nenehno opazovanje samega sebe in ̶ krvavenje. Boleče razočaranje prisili Jano in Primoža, da si ponovno zastavita vprašanje: Ali res morava skozi vse to?

V temo, hlad in tišino, ki prevevajo zgodbo v romanu Pričakovanje, pa vedno znova vstopajo tudi svetloba, narava in umetnost, ki omilijo težo življenja.


***

O avtorici:

Anja Mugerli (1984) je objavila roman Spovin (Litera2017) ter kratkoprozni zbirki Zeleni fotelj (Litera 2015) in Čebelja družina (Cankarjeva založba 2020), za katero je leta 2021 prejela nagrado Evropske unije za književnost in je v letu 2023 dočakala tudi prve prevode.