Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg 1420-1488

Name: Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg 1420-1488
Brand: NARODNA GALERIJA
SKU: 795943
Price: 25.00 EUR
Availability: InStock

FRANCE M. DOLINAR , NATAŠA GOLOB

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

25,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

25,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616743778

Mladinska knjiga ID

795943

Leto izida

2019

Datum izida

09.10.2019

Velikost (šxdxv)

220 × 270 × 8

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Založnik

NARODNA GALERIJA

Avtor

FRANCE M. DOLINAR, NATAŠA GOLOB

Opis

Papež Pij II., znameniti humanist Aeneas Silvius Piccolomini, je z bulo, izdano 6. septembra 1462, povzdignil Ljubljano v škofovsko mesto, cerkev sv. Nikolaja pa v stolnico. V listini piše, da se meščani odlikujejo z izredno naklonjenostjo Cerkvi in njemu ter si zato zaslužijo, da jih on, papež Pij II., počasti z očetovsko naklonjenostjo, mesto povzdigne in ga okiti s častivrednim nazivom: »Mesto Ljubljana je …primeren in prikladen kraj za vernike, primerno in odlično po avtoriteti, znanju in moči podobnim mestom… slovesno določamo, da je odličnejše mesto Ljubljana takšno mesto zdaj in v večnih prihodnjih časih…«. S to povzdignitvijo je papež dal cesarjevi ustanovitvi ljubljanske škofije tudi cerkvenopravno veljavo.

Že dotlej je bila Ljubljana ugledno mesto in je bila s svojo lego na sredini prostora med mejo od Benečanov zasedene Furlanije in zunanjo mejo patriarhata na Dravi primeren kraj za sedež nove škofije. Ko je cesar Friderik III. v okviru svoje cerkvene politike v Notranji Avstriji 6. decembra 1461 ustanovil ljubljansko škofijo, je za prvega škofa imenoval Sigismunda Lamberga, ki je bil dvorni kaplan na Dunaju, Pij II. pa je 6. junija 1463 naznanil njegovo izvolitev za prvega ljubljanskega škofa. Ne smemo pozabiti, da so bili papež Pij II., cesar Friderik III. in ljubljanski škof Sigismund Lamberg dolga leta prijatelji in sta tako papež kot cesar dobro vedela, komu sta zaupala škofovsko stolico. Podoba papeža in cesarja, ki sedita na skupnem prestolu, je simbolična ponazoritev te povezanosti; s to sliko se zaključuje opis »šestega obdobja« v zgodovini Zemlje v Knjigi kronik Hartmanna Schedla, natisnjeni leta 1493.

Medtem ko so v katalogu imenovani nekateri umetniki, ki so tistikrat živeli v Ljubljani, je razstava poudarila Ljubljano kot mesto, kjer ni manjkalo ne knjig ne zavzetih bralcev. Med njimi je bil tudi bodoči Pij II., ki je rad prebival v Ljubljani, ker je imel na voljo dobre študijske knjižnice in potreben mir. A pomembnejša in trajnejša je bila communitas litterarum, skupnost učenih, kar je bila Ljubljana zaradi povezanosti s samostani, ki so tu imeli svoje dvorce: Stična je imela dvorec vsaj od leta 1315, kartuzija Bistra najmanj od 1317, pri cerkvi sv. Nikolaja je bila hiša gornjegrajskega opata od 1260, kostanjeviška cisterca od 1344, poleg tega je treba omeniti samostan manjših bratov sv. Frančiška, mestna samostana avguštincev in križnikov svojih dvorcev nista potrebovala, bila pa sta prisotna v kulturnem in intelektualnem življenju. Ti dvorci so imeli vlogo v političnem in kulturnem življenju, s predstojniki samostanov so v Ljubljano pripotovale tudi knjige z vseh področij, potrebne za delo in poglobljen študij. Vtis o založenosti knjižnic posreduje reverz za knjige, ki si jih je Sigismund Lamberg sposodil pri ljubljanskem kapitlju (55 knjig), a to najbrž niso vse, kar jih je bilo na tamkajšnjih policah.