Opis

Knjiga za vse, ki ste se kdaj spraševali o vsem, od najmanjših delcev na Zemlji do najbolj oddaljenih teles v Galaksiji.

Med 180 največjimi mejniki boste našli:
- odkritja iz naravnega sveta, od ognja do planetov in kosti dinozavrov,
- pot razvoja mehanskega sveta, od oborožitve do izuma tiska in vesoljskih potovanj,
- izvor vsakodnevnih predmetov, kot so zrcalo, vilice in prenosni telefon,
- največje znanstvene dosežke, kot so prve kirurške operacije, električna razsvetljava in klonirane živali;

... pa tudi:
- časovne preglednice, ki predstavljajo jasen in primerjalen pregled nad izumi in odkritji,
- več kot 250 dinamičnih in večinoma barvnih slik.

Uvod

V tej knjigi so velika odkritja in izumi v znanosti razporejeni kronološko. Časovni trak ob vsakem izmed njih pomaga umestiti tematiko v zgodovinski okvir. Naš cilj, in obenem izziv, pri ustvarjanju te knjige je bil predstaviti razumljiv in informativen opis znanstvenega in družbenega razvoja človeštva, zasnovan na množici dostopnih dejstev. Jasno je, da se mnenja o tem, kako se je razvijala zgodovina znanosti in kakšno vlogo so imeli posamezni izumi in odkritja, razlikujejo. Mnenja se razlikujejo tudi o tem, kaj bi moralo biti vključeno v knjigo, kot je ta. Odločili smo se za izbor najpomembnejših prvin in postopkov v razvoju znanosti ter jih podrobno opisali in osvetlili njihove vplive.

Albert Einstein, uslužbenec v patentnem uradu, je užival v teoretičnih miselnih igricah in nekoliko naprednejši matematiki. Pri tem je tako revolucionarno spremenil naš pogled na svet kakor astronomi, kakršen je bil Galilej, ki je več stoletij prej tvegal življenje, da je dokazal, da je Zemlja okrogla in se vrti okoli Sonca. Šele zelo postopno je bilo mogoče Einsteinove teorije preveriti v laboratoriju. Med drugimi je to delal Werner Heisenberg, ki je odkril »kvantni skok« bolj po naključju. Zdaj je izraz ustaljen opis tega pomembnega koraka naprej v razvoju. V resnici opisuje »skakanje« atomskih delcev, proces, ki je tako neskončno majhen, da ga je mogoče opazovati le z najbolj dovršenimi instrumenti in z najnatančnejšimi meritvami. Toda to odkritje je bilo nujno za razvoj jedrske energije, najmočnejše in tudi najbolj uničevalne sile na svetu.

Zgodovina znanosti zato ni naključno zaporedje neodvisnih dogodkov. Vsak nov odgovor na skrivnosti sveta prinaša nova vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Spraševanje in iskanje odgovorov je del hrepenenja človeške vrste, da bi izvedela več o sebi in svoji okolici. Človekov prvi sprehod po Luni je bil v tistem času najpomembnejši mejnik na poti premagovanja prostorskih omejitev, vendar ni bil zadnji. Mnoga odkritja in izumi so pogosto neopazno, toda korenito spremenili naše vsakodnevno življenje. Pogosto prav toliko kot nadvse priznani znanstveni dosežki.

Vsakodnevno življenje v industrijskih državah bi bilo nepredstavljivo brez avtomobilov, telefonov, televizorjev in računalnikov, ki pa so vsi posledica velike ustvarjalnosti, vztrajnega iskanja znanja in navdušenega domiselnega uma. Za tiskane knjige se pogosto meni, da so zaradi elektronskih občil na robu izumrtja. Toda v resnici so še vedno eden najpomembnejših virov informacij in znanja. V srednjem veku je bila knjiga unikaten rokopisni izdelek in zato neznansko draga. Ko je Gutenber - gov novi postopek tiskanja omogočil izdelavo številnih izvodov, so knjige postale dostopnejše, vendar so bile še vedno omejene na izobraženo elito, ki je znala brati. Šele v družbi, »žejni znanja «, v zadnjih 200 letih so knjige postale razpoložljive čedalje večji pismeni splošni javnosti. Zato nam ta knjiga danes omogoča odkrivanje nekaj največjih trenutkov v tisočletni sagi razvoja in ra z-iskovanj, ki oblikujejo zgodovino znanosti in izumov. Sago, ki prinaša bogastvo osupljivih dejstev in neverjetnih zgodb.