Čas digitalne revolucije je preoblikoval branje in povzročil spremembe v načinih branja in učenja. Neomejen dostop do digitalnih pripomočkov je spremenil materialno kulturo, hkrati pa zaznamuje tudi kognitivne procese, ki so temelji avtonomnega razmišljujočega uma. Vse to v nov položaj postavlja delovanje založništva, obstoj knjige in proces izobraževanja.

Pot do sinhronega soobstajanja digitalnega in tiskanega vodi prek razumevanja, kaj se dogaja v možganih, ko beremo, in kako to vpliva na kognitivni razvoj posameznika. V tem je ne le nevidna moč knjig, to so tudi temelji izobraževanja, zato se ni mogoče izogniti nadaljnjim vprašanjem, kako se ob tem spreminja izobraževanje in kaj digitalizacija prinaša v šolski prostor. Predvsem pa zastavlja vprašanje, ali bo šolski prostor zmogel uvajati mlade v kulturo knjige na način, ki razume delovanje digitalnega sveta, a se hkrati zaveda prednosti, ki jih za kognitivni razvoj prinašata branje in učenje iz tiskanih knjig. Razmislek o tem je tudi pobuda za širši družbeni preobrat, pri čemer se avtorica vrača h knjigi kot zatočišču misli, domišljije in znanosti.

Alenka Kepic Mohar že skoraj dve desetletji spremlja in sooblikuje slovenski založniški prostor, v zadnjih letih je svoje izkušnje nadgradila z raziskovanjem pomena branja in vloge knjige v procesu učenja in poučevanja. Sodelovala je v večletnem mednarodnem projektu E-read o evoluciji branja v času digitalizacije, doktorirala na temo vpliva digitalizacije na uredniško delo ter objavila strokovne prispevke na to temo.