Piše dela, ki so namenjena tako otrokom kot tudi odraslim. Tako kot veliko drugih pisateljev, ideje za pisanje črpa iz svoje domišljije in iz resničnih dogodkov.

Glavni vzrok za nastanek njene prve zbirke kratkih pravljic Abeceda iz Zakajčkove ulice, ki je izšla leta 1995 pri časopisno-založniškem podjetju Gorenjski glas, je bila njena hči, ki ni hotela brati, mati pa jo je s smešnimi zgodbami vendarle pripravila do tega.

Druga knjiga nosi naslov Usode in je izšla leta 2003. V njej so zbrane resnične zgodbe, ki so v preteklosti že izhajale v podlistku z istim naslovom.

Razlog za izid tretje knjige pravljic je bila sinova bolezen spomladi leta 2006, ki jo je zelo potrla. Proti jeseni, ko se je vse dobro izteklo, se je odločila, da svoja občutja zapiše. Nekaj pravljic je že imela pripravljenih, nekaj jih še dodala in to delonaslovila Pri hrastu na levo. Nekatere izmed pravljic, ki so bile izdane v nakladi 600 izvodov v samozaložbi leta 2006, so se predvajale tudi na Radiu Sora ob sobotah zjutraj. To njeno delo za otroke so na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti voktobru 2007, razglasili za najboljšo slovensko samozaložniško knjigo leta 2006.

Konec leta 2008 pa je v samozaložbi izšla do sedaj njena zadnja otroška knjiga Pika na B., o Blažu in čričku Matičku.

Zelo odmevno je njeno raziskovanje preteklosti, pri čemer se osredotoča na medčloveške odnose naših prednikov. Raziskave, ki jih je že naredila, so bile objavljene v Žirovskem občasniku. Med najodmevnejše sodi raziskava o spolnosti na Žirovskem v začetku 20. stoletja z naslovom Agn, ret pa kače niso za igrače. Njena dognanja so zanikala marsikatero že uveljavljeno dogmo o tem, kako in na kakšen način so se Slovenci posvečali drug drugemu v najbolj intimnih trenutkih.

(wikipedia)