Je Zemlja v resnici ravna plošča, oddajniki za brezžična omrežja pa velike mikrovalovne pečice, s katerimi zlikovci segrevajo svet, da povzročajo depresijo, raka in izumiranje čebel? Nas strici iz ozadja nadzorujejo s pomočjo mikročipov, ki so nam jih vstavili s cepivi?

Radikalni dvom in vera v zakulisne spletke

V zadnjem času smo obdani z množico takšnih pripovedi, ki so dobre kandidatke za teorije zarot. Tomaž Grušovnik jih je zbral v knjigi Midva ne bova rešila sveta! in hkrati v razmišljanjih, ki črpajo iz bogate zakladnice filozofske tradicije, raziskal temelje konspiracizma. Stanji radikalnega dvoma o vsakdanu in ekscesne gotovosti glede zakulisne spletke se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Morda je to res najlažje videti pri ljubosumnežih: ti hkrati dvomijo, saj so prepričani, da sta poljub in objem ljubljene osebe zgolj krinka, in trdno verjamejo v zakulisno spletko, saj menijo, da jih njihov partner vara. Lahko bi rekli, da skeptiki na neki način hočejo gotovost onkraj gotovosti, gotovost, ki je onstran zagotovil, ki jih lahko ponudi življenje.


***

Mediji o knjigi:

»Knjiga Modva ne bova rešila sveta! - eseji o teorijah zarote Tomaža Grušovnika je prepotrebna popestritev znotraj obsežne slovenske knjižne produkcije.« - oddaja Svet kulture, radio ARS, 22. 6. 2022

»… ne gre za kakorkoli napaberkovana besedila, temveč konceptualno zastavljen spopad z logiko teorij zarot. Zgornja odstavka nista zgolj literarnovedni kuriozum, temveč označujeta obravnavano knjigo še v nekaj pomembnih razsežnostih: gre za eno redkih del, ki skuša v širše dostopni maniri (o tem priča že založba, ki jo je izdala) in sistematično razlagati pojav teorij zarot, ki so v zadnjih letih pogosto našle pot celo v mainstream narativo.« - Delo

»Morda najpomembneje je, da skuša avtor preseči razsvetljensko obarvan (re)sentiment metanja boba ob steno (»Stokrat sem ti že razložil ti pa še kar o kuščarjih!«) ter osvetliti mehanizme, ki lahko tvorijo nastanek teorij zarot.« - Delo