Literatura in etika, Virkova šestnajsta samostojna knjiga, je nadaljevanje njegove teoretske monografije Etični obrat v literarni vedi (2018), prinaša pa interpretacije konkretnih literarnih besedil, in sicer v luči večplastnega razmerja med literaturo in etiko. V poglavjih o Homerjevi Iliadi, Heziodu in klasični grški tragediji, recimo, se osredinja na prikaz literature kot edinstvenega vira za razumevanje etičnih norm in moralnih meril antičnega sveta. Posebno poglavje je namenjeno literarni teodiceji: ob Leibnizu mdr. obravnava Voltaira, Goetheja, Dostojevskega in Bulgakova.

V poglavju o vprašanju vesti se ustavlja predvsem ob avtorjih, kot so Poe, Nietzsche, Dostojevski in Camus. Ob Schlinkovem romanu Bralec analizira pisateljevo strategijo, ki ji uspe v bralcu prebuditi empatijo tudi do nekdanje paznice v nacističnem taborišču. Poglavja, posvečena izbranim romanom oziroma kratki prozi Toni Morrison, Borgesa in Coetzeeja, tematizirajo »etiko drugosti«, zadnje poglavje, ki analizira roman Philipha Rotha Človeški madež, pa kritično opozarja na aporije ideologije »politične korektnosti«. Avtor je svojo razpravljalsko rdečo nit na uvodnih straneh zgoščeno predstavil s sodbo, da »ko razpravljamo o etiki, brez literature pravzaprav ne gre. Ta ugotovitev je osrednja pobuda te knjige, v kateri poskušam zajeti moralno in etično razsežnost literature v njenih najrazličnejših legah. […] Ob obravnavanih delih seveda razpravljam o marsikaterih moralnih in etičnih dilemah, a ne zato, da bi jih razrešil. Slediti poskušam predvsem temu, kako se jih loteva literatura v izbranih besedilih.«

Tomo Virk je literarni zgodovinar in teoretik, esejist in prevajalec, predava na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za zbirko esejev Ujetniki bolečine (1993) je prejel nagrado Marjana Rožanca, za knjigo Bela dama v labirintu: idejni svet J. L. Borgesa (1994) nagrado zlata ptica, za Strah pred naivnostjo: poetika postmodernistične proze (2000) zlati znak ZRC SAZU, za Etični obrat v literarni vedi pa Ocvirkovo priznanje. Leta 2020 je izšla njegova monografija Pod Prešernovo glavo. Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja.