Znanstvena monografija obravnava duhovni svet Leonarda da Vincija, njegovo raziskovalno vnemo in zanimanje za ontološka vprašanja ter njegovo raziskovanje Vipavske doline leta 1500. Leonardo se je formiral kot osebnost na obrobju Firenc, kjer je živel skupaj s svojo mamo, kot umetnik pa v prestolnici Toskane, od koder je nato iskal mecene in naročnike. Obravnavano je torej njegovo videnje ustvarjalnega procesa, ubesedenje idej ter nato njihova materializacija. Seveda pa tudi odzivanje na politično dogajanje, ki je predvsem pomembno zaradi zaščitniške vloge naročnika in s tem povezanih pogojev za svobodno ustvarjanje.

Ob grozeči francoski nevarnosti se je leta 1499 umaknil iz lombardskega dvora II Mora v Benetke, kjer je za naročnike pripravil sistem protiturškega obrambnega sistema. Načrt obrambnega sistema, ki je predvideval vzpostavitev jeza na ustju reke Vipave ter obrambo bariere s topništvom, se je ohranili, njegovi zapiski o spoznavanju Vipavske doline pa niso poznani. V monografiji je tako predstavljen tudi politično-zgodovinski oris razmer na Goriškem ter povezanost tega prostora z italijanskim prostorom ter vakuumu, ki je sledil izumrtju goriških grofov leta 1500.

Monografija torej obravnava povezanost Leonarda da Vinci s slovenskim prostorom, z analizo njegove osebnosti pa spodbuja raziskovalni interes za renesančnega genija, katerega privlačnost - tudi zaradi mističnosti - se ohranja 500 let po smrti. Dodana vrednost knjige je analiza Leonardovega ustvarjalnega procesa, stanja na lombardskem dvoru v Milanu, kjer je Leonardo preživel vrsto let kot gostujoči umetnik, ter detaljne analize socialno-ekonomskih-političnih razmer v Vipavski dolini leta 1500. Znanstvena monografija nadgrajuje obstoječa vedenje o Leonardu da Vinciju, kajti uporabljeni so klasični in kulturnozgodovinski metodološki pristopi.