Komedija človeškega tkiva

Name: Komedija človeškega tkiva
Brand: BELETRINA, ZAVOD ZA ZALOŽNIŠKO DEJAVNOST
SKU: 588960
Price: 35.00 EUR
Availability: InStock

VITOMIL ZUPAN

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

35,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

35,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612429102

Mladinska knjiga ID

588960

Leto izida

2014

Datum izida

15.02.2014

Velikost (šxdxv)

150 × 210 × 60

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

Jezik

SLO

Založnik

BELETRINA, ZAVOD ZA ZALOŽNIŠKO DEJAVNOST

Avtor

VITOMIL ZUPAN

Opis

Komedija človeškega tkiva je preplet avtobiografske in spominske zgodbe, ki se osredotoča na prvih trideset let pisateljevega življenja. V doživljajsko zavezujoči in neposredni pripovedi sledimo protagonistu skozi otroštvo, preko pustolovskih avantur slepega potnika in kvartopirskih večerov so neobhodne erotike, polne disfunkcionalnih, sadomazohističnih in hipnih razmerij. Na ozadju 2. svetovne vojne se izrisujeta pisateljevo delovanje v OF ter srhljivi čas, ki ga je preživel v taboriščih in v povojnem političnem zaporu. Proti terorju zgodovine in dušečim normam meščanske družbe, ki ga tolikokrat pripravijo, da prestopi črto, proti protislovjem v samem sebi, proti smrti se Zupan bori z enim samim orožjem: obsedenim pisanjem. In prav pisanje je velika tema tega romana. V osrednjo zgodbo se nenehno tihotapijo razmišljanja o smislu ustvarjanja in (ne)moči zapisane besede, ki "se dogaja v tebi veliko bolj živo ko vsa mesta".

O avtorju:

Vitomil Zupan se je rodil 18. januarja 1914 v Ljubljani. Njegova mama Ivanka Korban je bila učiteljica, oče Ivan Zupan pa je kot poročnik
padel v prvi svetovni vojni. Njegova mama se je leta 1918 drugič poročila in ovdovela tudi drugič, ko je bilo Vitomilu komaj 14 let.
Vitomil je obiskoval državno realno gimnazijo v Ljubljani, iz katere je bil izključen, ker je pri igranju ruske rulete po nesreči ustrelil prijatelja.
Po tem dogodku je odpotoval in prepotoval južno Evropo od Grčije in Turčije do Španije, vsaj po morju. Po vrnitvi se je pridružil gibanju OF
in bil kot ilegalec zaprt v Ljubljani, Čiginju pri Tolminu in v Gonarsu. Na osvobojenem ozemlju v Beli krajini je Vitomil delal za Radio OF in
slovensko gledališče. Pisal je igre za partizanski oder, ki so jih uprizarjali in tiskali že leta 1944.

Leta 1948 je bil Vitomil Zupan zaradi potegavščine s prijatelji na montiranem procesu obsojen na osemnajst let ječe. Z nekaj prijatelji je
telefoniral Josipu Vidmarju, takrat predsedniku slovenskega prezidija, in mu rekel, da je Tito odstopil. Splošni zmedi je kmalu sledila aretacija.
Četverica soobtoženih je bila na prvem mestu obtožena zaradi »zločinov zoper javno moralo«, širjenja dovtipov, žalitve vodilnih politikov,
smešenja in blatenja pridobitev narodnoosvobodilnega boja, itd. V zaporu je preživel skoraj sedem let.

Portret iz leta 1983 (foto: Janez Bogataj)

Nagrade

- 1947 Prešernova nagrada za dramo Rojstvo v nevihti
-1969 Nagrada na festivalu v Ohridu za radijsko igro Upor črvov
-1972 Prva nagrada na jugoslovanskem dramskem natečaju za Bele rakete lete na Amsterdam
-1973 Župančičeva nagrada za roman Potovanje na konec pomladi
-1982 Župančičeva nagrada za roman Levitan
-1984 Prešernova nagrada za literarni opus