Ena ključnih raziskovalk identitete v postjugoslovanskem dokumentarnem filmu Magdalena Tutka-Gwóźdź konec federacije izpostavi kot trenutek preloma v identitetni strukturi. Na podlagi prispodobe razbitega ogledala, s katero opredeli problematiko raziskovanja identitete v dokumentarcih iz obdobja po razpadu Jugoslavije, avtorji zbornika in posamezni filmski ustvarjalci (zbrani lani na razpravi ob koncu simpozija) opozarjajo na temeljne elemente novih pristopov, metod, tematik in problematik, s katerimi se ukvarjajo dokumentaristi od leta 1991 naprej.

Heterogenost te produkcije je nakazal že sam izbor filmov retrospektive, ki se je odvrtela ob simpoziju. Izbor, narejen na podlagi zavestnega izogibanja vrednostnim kriterijem, je obsegal vrsto dokumentarnih stilov, pristopov, teženj, praks oziroma (pod)zvrsti, s katerimi so filmski ustvarjalci izvajali sondiranje postsocialistične realnosti. V njej se odražajo raznovrstne konfiguracije novih istovetnosti – od individualne, kolektivne, nacionalne, etnične, religijske ali spolne identitete do lokalne, mobilne, narativne ali krizne. S pomočjo del posameznih novih formacij, ki so nastale na postjugoslovanskem območju, avtorji v tem zborniku premišljujejo, kako in na kakšen način so se preobražale konfiguracije identitet v posameznih novonastalih državah, pa tudi na obravnavanem območju v celoti, hkrati pa zbornik ponuja možnost, da se znova prepričamo, kako pomembno vlogo pri tem ima prav dokumentarna filmska produkcija.