Omizje prijateljev se je konec septembra 2020 med razmišljanjem o različnih slavjih in praznikih našlo ob skupnem preblisku, da bo januarja 2021 Milan Kučan dosegel visok jubilej, 80 let.

Beseda je dala besedo in rodila se je zamisel, da bi se mu poklonili z zbornikom pričevanj njegovih prijateljev, sodelavcev in nekaterih sopotnikov. Spraviti skupaj tako knjigo z desetinami sodelavcev v treh virusnih mesecih prostovoljnega dela ni mačji kašelj; veliko ljudi je moralo dobronamerno zavihati rokave. Zavestno smo se odločili, da ne bomo enciklopedično uredništvo, ki bi dolgo tehtalo, kako in kaj, podrobneje opredelilo objekt svojega opazovanja ter nato nezmotljivo poiskalo podkovane sodelavke in sodelavce, ki bi osvetljevali vnaprej zastavljene podrobnosti velikega načrta. Nismo gradili političnega projekta, ki bi komurkoli želel parati živce ali zalivati pridušene nasmehe.

Vsebino in obliko smo v celoti prepustili povabljenim ustvarjalkam in ustvarjalcem zapisov. Spomine smo želeli podkrepiti in olepšati z ustreznimi fotografijami. Prosili smo vse povabljence, naj po možnosti najdejo v svojem arhivu kakšen posnetek z Milanom Kučanom, zasebnega ali pa službenega. Kar smo prejeli, ni bilo vedno delo izkušenega fotografskega očesa. Prav vsak posnetek pa ima svojo dokumentarno vrednost; in za to nam je šlo. Sem ter tja smo na začetku ali koncu prispevkov odrezali kakšen preveč vznesen stavek, in večini besedil je dalo naslov uredništvo. Rekli smo si, da je tale knjiga v celoti iskrena čestitka slavljencu od vseh, ki smo jo napolnili s svojimi prispevki, zato ni treba, da to zapiše vsak posebej.

Besedila so zelo pestra in zelo zanimiva; marsikaj že vemo, marsikatero podrobnost bomo srečali prvič. Vsak bralec si bo po svoje lahko ustvarjal sodbe in mnenja, užival in morda dvignil kakšno obrv. Kučan je za mnoge prijatelj, za številne državnik in za prav vse človek.