Dragocena zapuščina enega največjih intelektualcev našega časa Knjiga je nastala kot dialog med enim najbolj znanih sociologov 20. stoletja Zygmuntom Baumanom in novinarjem Thomasom Leoncinijem, ki je njune pogovore in dopisovanja naposled izdal v knjižni obliki. Tekoča generacija je zadnje Baumanovo delo, ki se dotika najaktualnejših tem postmoderne. V njem na izredno luciden in neposreden način spregovorita o ključnih spremembah, ki so se zgodile v sodobni, postmoderni družbi in najbolj zadevajo generacije rojene po letu 1980. Dotakneta se vse od modnih smernic, tetovaž, plastične kirurgije, sprememb na področju nasilja in njegovih oblik pri najmlajših generacijah do sprememb v spolnosti in ljubezni, sprememb pri iskanju dela in njegovem pomenu za človekovo preživetje. Nazadnje spregovorita tudi o svetovnem spletu, njegovih učinkih na človeka, ki ob njem odrašča, se izobražuje, izgrajuje ter na njem z uporabo družbenih omrežij tudi živi svoj paralelni svet. Bauman se je od leta 1990 posvečal podrobnemu preučevanju sodobne družbe, ki jo je poimenoval z lastnim izrazom tekoča moderna. Po padcu Berlinskega zidu leta 1989, ki na simbolni ravni ponazarja nov »veter svobode«, naša družba vstopi v novo dobo - dobo potrošništva, v kateri pa se staro ravnovesje med svobodo in varnostjo, ki je bila še lastna moderni, izgubi. Bauman je kot odličen analitik družbenih sprememb preučeval prav tiste spremembe, ki se v srži najgloblje dotikajo človeka. Vendar ni ostal zgolj pri analizi. Kot odličen poznavalec filozofije je veliko časa namenil vprašanjem etičnosti, pri čemer se je navdihoval tudi pri delih E. Levinasa. V teme svojega proučevanja, kot so globalizacija, identiteta, svoboda, varnost, avtonomija, nasilje, potrošništvo, je vedno skušal vpeljati etični moment, v katerem se kaže človekova odgovornost do drugega in družbe. Močno je nasprotoval brezbrižnosti do soljudi, ki danes tako usodno zaznamuje našo družbo. Dialektika svobode in odgovornosti, o kateri ves čas govori v pričujoči knjižici, nas na koncu pripelje tudi do vprašanja, kako je s človekom v medosebnih odnosih. Tu so se po Baumanovem mnenju zgodile najbolj tragične spremembe, saj je tudi vanje prodrla potrošniška miselnost in človek je postal nekaj, s čimer lahko razpolagam, kar lahko uporabim in zavržem.