Stodesetletnica rojstva Božjega služabnika Alojzija Kozarja. 

Zgodbe z naslovom Srebrni deček so prvi del biografske trilogije V nebo, ki na literarni način pripovedujejo o otroštvu in mladosti Božjega služabnika Alojzija Kozarja (11. 11. 1910 – 29. 4. 1999). S svojim duhovniškim in kulturnim delom je zaznamoval najprej Odrance, kjer je vzpostavil župnijo in postal njen prvi župnik, nato slovensko Cerkev, v kateri je opravljal različne službe, pa tudi širši slovenski kulturni prostor – kot pisatelj, ki je z lepo besedo oznanjal in ljudi usmerjal k viru vsega lepega in dobrega.

Srebrni breg v Prekmurju že tisočletja deli kapljice dežja, po prvi svetovni vojni pa je med Slovenijo in Madžarsko razdelil tudi ljudi. Zaznamoval je tudi življenje dečka, ki je bil rojen ob njem, ki je na tem bregu pasel krave, se igral, stal ob preranem materinem grobu, hodil v šolo, spoznaval ljudi in življenje, potem pa se na ta breg vedno znova vračal. Alojzij Kozar je zrastel iz Srebrnega brega in sam postal srebrn, dragocen; ker je imel odprte oči za ljudi okoli sebe in za vse tisto, česar oči sploh ne morejo videti, ampak vidi srce. Njegov nečak in istoimenski pisatelj Lojze Kozar ml. nam s spretno literarno pripovedjo in uvidom v dušo prekmurskega človeka na začetku 20. stoletja prepričljivo naslika Kozarjevo mladost.

Rojen je bil v Martinju, kjer je otroštvo preživljal na domači kmetiji. Mati je umrla, ko je bil star tri leta, brat Vendel pa štiri. Odraščal je obdan z nežno ljubeznijo očeta Jurija, tete Julije in babice Elizabete, zaradi česar mu je bilo težko oditi na gimnazijo v Mursko Soboto in nato na Ptuj. Še prej pa z malim Lujzekom preromamo kraje od Gornjega Senika do Nedele (Gornji Petrovci) ter spoznamo cerkev sv. Ane v Boreči, kjer Lujzek že kot otrok zasliši klic v duhovniški poklic. Tja se po bogoslovnih letih v Mariboru vrnemo na njegovo novo mašo.

Pisatelj nam skozi pripoved spretno predstavi nežno in Bogu predano Lujzekovo dušo, željno znanja, služenja ljudem in dela za dobro vseh, ob tem pa tudi zgodovinski okvir tega območja med madžarskim in slovenskim jezikom.