»Knjiga Klanec do doma 2 prihaja z zadnjim vlakom. To vem najbolje sam. Moje poti se s staranjem iztekajo. Kmečke steze je v veliki meri uničil žled 2014. leta. Nekaj malega ohranjajo lovci, gozdarji nikakor. Tu in tam kaj drobižastega rešujejo trimarji, turistični delavci, v svoj konec zagledani krajani. Vsega naštetega je daleč premalo.

Gozdovi žive neugnano dalje, v nekaj letih se bodo obnovili in tudi posrebali ogromen del današnje kmečke lepote, lahko bi rekli – krajine. Poleg hiš in poti izginevajo košenice in gorski travniki, z njimi pa množica rastlin, ki so se v stoletjih naučile živeti prav tam. Lepa prihodnost se piše le gozdnim rastlinam. Seveda ne mislim le na drevesa. Tehnika risanja z mehkim svinčnikom ponuja nekaj plastičnosti, kar včasih prav pride. S senčenjem je mogoče doseči posebne svetlobne učinke, celo ponazoritev letnih časov.

Z besedilom opremljene risbe so praviloma doslej neobjavljene. Besedila so zložena v moji znani maniri, spoštljivo. Spoštovanje si vsi ti rovtarski domovi neskončno zaslužijo (in njihovi graditelji), naj gre za s podatki obogaten tekst ali pa bolj čustven zapis s sobotnih poti. Zavedal sem se, da morajo biti narisane stavbe dobro umeščene v svoje klance. Pomagala mi je plastična obdelava motivov. Risbe so narejene po prejšnjih skicah na terenu, zadnje čase vse več tudi po fotografijah. Večji del risb je nastal leta 2006. Zbirko sem dopolnjeval še v letih 2013 in 2017. Skoraj vsa besedila so bila na papir vržena 2012. leta. Nekaj novih je bilo dodanih 2017. Odmevi na prvo knjigo Klanec do doma so bili izjemno dobri. Pohvale so prišle iz vrst mojih prijateljev, poznavalcev rovtarskih razmer, tudi ljubiteljev moje pisane besede – pa še iz bolj razgledanih kmečkih sosesk.« - Rafael Terpin