Pesniški opus in socialni fenomen Tomaža Šalamuna (roj. 1941) je edinstven v povojni slovenski in obenem svetovni književnosti. Kritika ga je zaman poskušala zaobjeti z najrazličnejšimi epiteti: kot ključno točko preloma slovenske povojne tradicije, najvplivnejši slovenski literarni izvozni artikel vseh časov, kot srednjeevropsko pesniško revolucijo, učitelja hord mlajših pesnikov po vsem svetu, neusahljivi izvir pesniške magme, kot mističnega, bogoiskateljskega pesnika, kot eksplozivnega ustvarjalca v nenehni ekspanziji, kot hermetično, avtoironično, lucidno, cinično, hitro in okretno pisavo, kot pesniški monstrum in preroka. Dejstvo je, da je Šalamunov pesniški jezik šel skozi številne preobrazbe, da je njegov vpliv rasel in vse do danes žigosa in določuje pisave celotnih generacij pesnikov okrog sveta. Šalamunova striktna drža, da ni pisal diskurzivnih ali narativnih tekstov, nobenih avtopoetik ali esejev, marveč odpiral pesniški metje za prav vse ravni, lege in (ne)zmožnosti jezika, ga s tem razširjal in vedno znova pomlajeval, pove marsikaj o Šalamunovi predstavi, kaj poezija dandanes lahko je in bi morala biti. Obenem dela predstavljiv izjemen pesniški opus, kamor so bili desetletja usmerjeni vsi pesnikovi ustvarjalni napori in slasti in ki ob redakciji pričujoče knjige šteje dvainštirideset objavljenih izvirnih pesniških knjig in kup še neobjavljenih, a že zaključenih rokopisov. Izbor z lapidarnim naslovom Kdaj je doslej najbolj obširen izbor iz pesniškega opusa Tomaža Šalamuna.