Hans Christian Andersen, danski pisatelj in pesnik (2. april 1805, Odense - 4. avgust 1875, København)

Kot pravljičar je bil izjemen predvsem zaradi pripovednega sloga in vsebine, saj je brez težav izkoriščal ljudske fraze in udomačeno izrazje za nastanek izrazito drugačnih pripovedi, ki so odstopale od tradicije pripovedništva in literarnih običajev. Pravljice so znale biti izrazito žalostne in celo strašne ter so se lahko tudi žalostno končale. Mnogim se je zdelo njegovo pisanje pomembno, saj je tudi ob najbolj intimno presunljivih dogodkih pripovedi bil hkrati za odraslega bralca resno kratko čtivo, a tudi zanimiv in presenetljiv za otroka. Kot pisec je izbiral tako teme in pojme, ki so bile blizu mnogim tedanjim kulturam, kar ga je napravilo mednarodno zanimivega.

Kot pomembna skupna tema pravljic in pripovedk so osebe, ki so na robu družbe zaradi svoje nenavadnosti, neznatnosti ali nemočnosti. Elementi njegovega življenja so v nekaterih zgodbah izrazito izstopajoči kot vir žalosti in razočaranj, pa tudi sreče in modrosti. Kot odraščajoč mladostnik, študent pa tudi pisec je doživel mnogo bivanjskih in ljubezenskih razočaranj pa tudi utrpel mnogo razočaranj nad prijatelji, znanci in literarnimi kritiki, katerim se je zaupal.