Izjemna pripoved slovenske avtorice in sodnice Urške Klakočar Zupančič, ki odseva duh časa in prikaže položaj žensk v 17. stoletju.

Gretina zgodba se dogaja v letih 1634 in 1635 v kraju Lichtenwald na Spodnjem Štajerskem. V tem turbulentnem času se v Evropi bijejo bitke med katoliki in protestanti v tridesetletni vojni, podložniki se s kmečkimi upori počasi osvobajajo tlačanstva, mesta se širijo, preganjanje čarovnic pa je še v polnem razmahu. Lichtenwald je živahen trg, ki ga pred zunanjimi nevarnostmi varujeta budno oko pravovernega vaškega župnika očeta Jožefa ter prizanesljivost in strpnost zemljiškega gospoda barona Inocenca Moscona. Tukaj živi Greta Weber, ženska z izjemno notranjo močjo, s katero premaguje hude življenjske preizkušnje.

V sebi že od otroštva nosi nevarne skrivnosti, grehe svojih staršev, ki so zanjo hkrati tudi blagoslov, saj ji pomagajo razumeti svet okoli nje. Potem ko poskuša spet zaživeti po smrti svojega sina, nekega poletnega dne sreča viteza Johanna Savinška, ki je z ženo baronico Herberstein gost v Mosconovem gradu. Med Greto in Johannom vzplamti strast, ki je zanjo tako vseobsegajoča, da jo popolnoma prevzame. Ob koncu leta se Johann poslovi z obljubo, da se naslednje poletje vrne. V času, ko čaka nanj, Greta postane vajenka pri vaški porodničarki, spremlja sestro v frančiškanski samostan, iz bede reši mlado dekle, spozna zanimivo žensko, ki se nenavadno oblači, z očetom pred protireformacijsko komisijo skriva prepovedane knjige, spozna kmečke upornike in se pusti prepričati v zaroko z moškim, ki ga ne ljubi. Johann se poleti res vrne. Greta zopet zapade v greh, vendar tokrat z uničujočimi posledicami.

»Izjemna pripoved, ki odseva duh časa in prikaže položaj žensk v 17. stoletju. V glavni junakinji Greti se lahko kljub drugim in zelo drugačnim časom prepozna marsikatera ženska. Jaz sem se nedvomno našla v njeni želji po znanju. Ljubezenska zgodba Grete je opisana tako, da bralec čuti prav vsako njeno bit, njene notranje bitke, ženskost, čustva, dileme, nemoč ravnati drugače in neizmerno moč na koncu zgodbe, ko mi je čustveno nabit epilog izvabil solze na oči.« - Nataša Pirc Musar