Aisthesis: Prizori iz estetskega režima umetnosti

Image for Aisthesis: Prizori iz estetskega režima umetnosti from emkaSi
+ / - Hover over image to Zoom
Other Views

    Aisthesis: Prizori iz estetskega režima umetnosti

    Broširana - 24. jul 2015
    ( 0 )
    ISBN/EAN:P_9789616572408
    Redna cena: 25,00 €

    Leta 2000 je francoski filozof Jacques Ranciere objavil knjigo Delitev čutnega: Politika in estetika (Le Partage du sensible: Esthétique et politique), v kateri je predstavil koncept treh „režimov umetnosti“, ki jih je izpeljal iz zgodovinskih čutnih režimov, ne da bi postavljal shematične teze o njihovem izginotju ali nadomestitvi: to so etični režim podobe (platonistični režim umetnosti), reprezentacijski režim umetnosti (aristoteljanski režim umetnosti) ter estetski režim umetnosti (moderni režim umetnosti). Slednji je paradigma, ki s svojo strukturo povezav med umetnostjo in vsakdanjim presega klasično teritorialnost praks, veščin in tradicionalnih klasifikacij različnih umetnosti – dogaja se v preseganju meja med umetniškimi praksami in življenjem. Tej paradigmi se Ranciere posebej posveti v pričujoči knjigi Aisthesis: Prizori iz estetskega režima umetnosti (Aisthesis: Scenes du régime esthétique de l'art, 2011), kjer v štirinajstih poglavjih premisli štirinajst umetniških primerov (politik) kot dogodkov ali celo »motenj«, ki med drugim v red obstoječih distribucij čutnega v umetnosti intervenirajo z naslavljanjem tistega, česar pri gledalcu ostala dva režima umetnosti dotlej nista nagovarjala. Gre za primere iz umetnosti in diskurzov o umetnosti, ki v obdobju od 1764 do 1941 postopoma uvajajo pred tem neraziskane načine ustvarjanja, produkcije, sprejemanja in mišljenja umetnosti. Ranciere se tako ne osredotoča na kanonizirane modernistične avtorje, kot so Mondrian in Kandinski, Malevič in Duchamp, temveč npr. na obravnavo praks v kabaretu Folies Bergere in pesnike, ki so bili zapisovalci teh dogodkov, na ekstravagantno plesalko in koreografinjo Loie Fuller, Chaplinove filme, Whitmanovo poezijo, Craigove scenografske revolucije idr. Pri tem ga ne vodi težnja po redefiniciji modernizma, ampak mu gre za mišljenje tistega, kar je v modernistični paradigmi predstavljalo estetsko motnjo. Skozi Rancierovo politično konceptualizacijo čutnega dobiva sodobna estetika vznemirljivo in aktualno teoretizacijo, ki zadeva njen položaj v nekolikanj depresivnem trenutku našega današnjega sveta.

    SkrijPoglej več
    Deli:
    - 1 + 25,00 €
    Predvideni rok dobave: 7-9 dni
    Dodaj v košarico

    Opis

    Leta 2000 je francoski filozof Jacques Ranciere objavil knjigo Delitev čutnega: Politika in estetika (Le Partage du sensible: Esthétique et politique), v kateri je predstavil koncept treh „režimov umetnosti“, ki jih je izpeljal iz zgodovinskih čutnih režimov, ne da bi postavljal shematične teze o njihovem izginotju ali nadomestitvi: to so etični režim podobe (platonistični režim umetnosti), reprezentacijski režim umetnosti (aristoteljanski režim umetnosti) ter estetski režim umetnosti (moderni režim umetnosti). Slednji je paradigma, ki s svojo strukturo povezav med umetnostjo in vsakdanjim presega klasično teritorialnost praks, veščin in tradicionalnih klasifikacij različnih umetnosti – dogaja se v preseganju meja med umetniškimi praksami in življenjem. Tej paradigmi se Ranciere posebej posveti v pričujoči knjigi Aisthesis: Prizori iz estetskega režima umetnosti (Aisthesis: Scenes du régime esthétique de l'art, 2011), kjer v štirinajstih poglavjih premisli štirinajst umetniških primerov (politik) kot dogodkov ali celo »motenj«, ki med drugim v red obstoječih distribucij čutnega v umetnosti intervenirajo z naslavljanjem tistega, česar pri gledalcu ostala dva režima umetnosti dotlej nista nagovarjala. Gre za primere iz umetnosti in diskurzov o umetnosti, ki v obdobju od 1764 do 1941 postopoma uvajajo pred tem neraziskane načine ustvarjanja, produkcije, sprejemanja in mišljenja umetnosti. Ranciere se tako ne osredotoča na kanonizirane modernistične avtorje, kot so Mondrian in Kandinski, Malevič in Duchamp, temveč npr. na obravnavo praks v kabaretu Folies Bergere in pesnike, ki so bili zapisovalci teh dogodkov, na ekstravagantno plesalko in koreografinjo Loie Fuller, Chaplinove filme, Whitmanovo poezijo, Craigove scenografske revolucije idr. Pri tem ga ne vodi težnja po redefiniciji modernizma, ampak mu gre za mišljenje tistega, kar je v modernistični paradigmi predstavljalo estetsko motnjo. Skozi Rancierovo politično konceptualizacijo čutnega dobiva sodobna estetika vznemirljivo in aktualno teoretizacijo, ki zadeva njen položaj v nekolikanj depresivnem trenutku našega današnjega sveta.

    O avtorju

    -Jacques Ranciere-

    Jacques Ranciere is Emeritus Professor of Philosophy at the University of Paris-VIII. His books include The Politics of Aesthetics, On the Shores of Politics, Short Voyages to the Land of the People, The Nights of Labor, Staging the People, and The Emancipated Spectator.

    Ostale knjige tega avtorja

    Podrobnosti o izdelku

    Oglejte si več iz oddelkov:

    Mnenja kupcev

    Povprečna ocena kupcev:

    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    ( 0 )
    Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:

    Komentarji