Če želiš uspeti, moraš le igrati po pravilih – a kaj, ko ta niso za vse enaka.

Farma je priložnost. Farma je odskočna deska v boljši svet. Ljudem zagotavlja novo življenje – ultrabogatašem otroka, revnim nadomestnim materam pa visoko plačilo. Za Jane, mlado filipinsko mamico brez moža in brez službe, je Farma rešitev. Za Reagan, izgubljeno ameriško smrkljo brez smisla in cilja v življenju, je beg pred resničnostjo. Toda v Farmi vladajo enaka pravila kot v resničnem svetu, med ljudmi iz različnih okolij zeva enak prepad. In ta prepad je nepremostljiv.

Ameriška pisateljica filipinskih korenin Joanne Ramos v neverjetno pronicljivem prvencu ostro napade lažno utvaro družbene enakosti v sodobnem času, kjer je na prodaj vse, tudi materinstvo.


***

Mediji o knjigi 

»Roman sicer spominja na klasiko Margaret Atwood, Deklina zgodba, a je tudi brez distopične teokratske diktature dovolj grozljiv in hkrati svarilen : nekatere stvari resnično ne bi smele biti na prodaj.« - Samo Rugelj, www.siol.net

»To je v bistvu kritika tega, kaj se dogaja z družino in z vlogo matere v naši družbi, ko postaja materinstvo neke vrste potrošniška dobrina, nekaj kar se da izvoziti, kar dobiva svojo ceno.« - urednica Darja Marinšek v pogovoru za Radio Slovenija

»Roman sicer spominja na klasiko Margaret Atwood, Deklina zgodba, a je tudi brez distopične teokratske diktature dovolj grozljiv in hkrati svarilen: nekatere stvari resnično ne bi smele biti naprodaj.« - Bukla

»Tema ni živinoreja, temveč nekaj podobnega, kar se že dogaja in se lahko razraste v neverjetne razsežnosti.« - Zdenko Matoz, Delo

»Lahko bi dejali, da gre za neke vrste sodobno aleksandrinko. A Jane si poišče še »boljšo« priložnost, ki jo ponuja Farma, namreč za precej denarja donosih in roditi otroka neznanim ultra bogatašem.« - Igor Kavčič, Gorenjski glas

​»Ta roman zgleda kot uresničitev Dekline zgodbe v praksi. /…/ Pisateljica skozi roman prikaže obupen položaj žensk in migrantov v brezobzirni kapitalistični družbi.« - www.airbeletrina.si

»Ramosova svojega romana ni napisala s stališča žensk, ki so se odločile za nadomestno materinstvo, pač pa s stališča tistih, ki so se odločile , da bodo nadomestne matere. Revnih priseljenk v bogati Ameriki, ki so tam največkrat ilegalno, na črno zaposlene pri bogatašinjah kot varuške, gospodinje, kuharice, čistilke ... in si zaradi ilegalnega statusa ne upajo povzdigniti glasu za obrambo svojega dostojanstva.« - Jože Šmigoc, Štajerski tednik