Zid objokovanja / The Wailing Wall

Image for Zid objokovanja / The Wailing Wall from emkaSi
+ / - Hover over image to Zoom
Other Views

    Zid objokovanja / The Wailing Wall

    Mehka -
    ( 0 )
    ISBN/EAN:P_9789616572231
    Redna cena: 5,00 €

    Zakaj nas je sram, ko nas nekdo vidi, da se razjočemo? Kakšna je kultura, ki nas sili v skrivanje lastnih čustev? Zakaj politiki in estradne zvezde jočejo v javnosti samo takrat, ko jim to v scenariju javnega nastopa zapišejo svetovalci za odnose z javnostmi? Zakaj je umetnost vedno bolj hladna, spektakularna in se gledalčevih čustev loteva s preverjenimi triki, ki na stereotipni način delujejo na gledalčeva čustva? In zakaj se sodobna umetnost izogiba ukvarjanju z gledalčevimi najbolj intimnimi čustvi?

    Zid objokovanja se loteva kulturnega tabuja sodobne družbe tako, da gledalce vabi, da se razjočejo. V dveh marčevskih tednih bodo prebivalci in obiskovalci Novega mesta imeli možnost vstopiti v prostor namenjen jokanju in zbiranju solz. Kakšna bi bila
    sodobna mesta, če bi poleg javnih lokalov, javnih stranišč in javnih hiš v njih obstajali lakrimatoriji – prostori, kjer bi se posameznik lahko v miru razjokal?

    VSEBINA:

    Zid objokovanja je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je referenca na jeruzalemski Zid objokovanja (oz. Zahodni zid), mitsko mesto židovske religije in kulture. Zid objokovanja je del zunanjega dela obzidja porušenega jeruzalemskega templja. Židje so se skozi zgodovino začeli zbirati na molitvi ob Zahodnem zidu. Vera jim nalaga, da morajo vsaj enkrat v življenju obiskati tempelj. Toda že v samem imenu Zid objokovanja je vpisana zmota. Evropejci so z napačnim tolmačenjem židovske molitve mislili, da Židje prihajajo jokat pred zid in tako je zid dobil ime. Novomeški izvedba  je bila sezidana iz ledenih blokov. Postavljen v javni prostor v poznem zimskem času, se je s približevanjem toplejših pomladanskih temperatur topil. Dobesedno se je razjokal, se utopil ter izginil v lastnih solzah. Od gledalca tako ne pričakuje nič, ker za njega naredi prav to, kar je vpisano v imenu – zid joče.

    Drugi del Zidu objokovanja se nanaša na intimni performans joka. Janez Janša je predelal instalacijo – predstavo spomina za enega obiskovalca, ki jo je z naslovom Kabinet spominov leta 1998 ustvaril Emil Hrvatin. Prizorišče joka, oziroma prizorišče solzedajalske akcije je sestavljeno iz treh lakrimatorijev: individualnega, v katerem se posameznik poskuša razjokati na osnovi osebnega spomina, kolektivnega, v katerem gledalec izbira med posnetki, ki ga lahko pripravijo do joka ter fiziološkega, kjer se razjoče ob pomoči dražila. Gledalec sam preizprašuje lastna čustva in spomin ter spomin na znane lokalne in svetovne dogodke. Nihče ga pri tem ne gleda. Gledalec postane terminalni gledalec: ustvarjalec, izvajalec in priča hkrati.

    SkrijPoglej več
    Deli:
    - 1 + 5,00 €
    Predviden rok dobave: 9 - 14 dni
    Dodaj v košarico

    Opis

    Zakaj nas je sram, ko nas nekdo vidi, da se razjočemo? Kakšna je kultura, ki nas sili v skrivanje lastnih čustev? Zakaj politiki in estradne zvezde jočejo v javnosti samo takrat, ko jim to v scenariju javnega nastopa zapišejo svetovalci za odnose z javnostmi? Zakaj je umetnost vedno bolj hladna, spektakularna in se gledalčevih čustev loteva s preverjenimi triki, ki na stereotipni način delujejo na gledalčeva čustva? In zakaj se sodobna umetnost izogiba ukvarjanju z gledalčevimi najbolj intimnimi čustvi?

    Zid objokovanja se loteva kulturnega tabuja sodobne družbe tako, da gledalce vabi, da se razjočejo. V dveh marčevskih tednih bodo prebivalci in obiskovalci Novega mesta imeli možnost vstopiti v prostor namenjen jokanju in zbiranju solz. Kakšna bi bila
    sodobna mesta, če bi poleg javnih lokalov, javnih stranišč in javnih hiš v njih obstajali lakrimatoriji – prostori, kjer bi se posameznik lahko v miru razjokal?

    VSEBINA:

    Zid objokovanja je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je referenca na jeruzalemski Zid objokovanja (oz. Zahodni zid), mitsko mesto židovske religije in kulture. Zid objokovanja je del zunanjega dela obzidja porušenega jeruzalemskega templja. Židje so se skozi zgodovino začeli zbirati na molitvi ob Zahodnem zidu. Vera jim nalaga, da morajo vsaj enkrat v življenju obiskati tempelj. Toda že v samem imenu Zid objokovanja je vpisana zmota. Evropejci so z napačnim tolmačenjem židovske molitve mislili, da Židje prihajajo jokat pred zid in tako je zid dobil ime. Novomeški izvedba  je bila sezidana iz ledenih blokov. Postavljen v javni prostor v poznem zimskem času, se je s približevanjem toplejših pomladanskih temperatur topil. Dobesedno se je razjokal, se utopil ter izginil v lastnih solzah. Od gledalca tako ne pričakuje nič, ker za njega naredi prav to, kar je vpisano v imenu – zid joče.

    Drugi del Zidu objokovanja se nanaša na intimni performans joka. Janez Janša je predelal instalacijo – predstavo spomina za enega obiskovalca, ki jo je z naslovom Kabinet spominov leta 1998 ustvaril Emil Hrvatin. Prizorišče joka, oziroma prizorišče solzedajalske akcije je sestavljeno iz treh lakrimatorijev: individualnega, v katerem se posameznik poskuša razjokati na osnovi osebnega spomina, kolektivnega, v katerem gledalec izbira med posnetki, ki ga lahko pripravijo do joka ter fiziološkega, kjer se razjoče ob pomoči dražila. Gledalec sam preizprašuje lastna čustva in spomin ter spomin na znane lokalne in svetovne dogodke. Nihče ga pri tem ne gleda. Gledalec postane terminalni gledalec: ustvarjalec, izvajalec in priča hkrati.

    Podrobnosti o izdelku

    • Jezik: slovenski
    • Leto izida: 2011
    • Število strani: 72
    • ISBN/EAN: 9789616572231
    • Mere izdelka vxš: 12 x 16
    • Vezava: Mehka
    • Datum Izida: 07. 06. 2011
    • Založba: Maska Ljubljana
    • Povprečna ocena:
      ( 0 )

    Mnenja kupcev

    Povprečna ocena kupcev:

    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    ( 0 )

    Komentarji