Knjiga je v marsičem nekaj posebnega ne le v slovenskem merilu. Prinaša šest pogovorov bodisi o literarnih delih, ki imajo svoje izhodišče v likovnih, bodisi o likovnih delih, ki svoj nastanek, nasprotno, dolgujejo literarnim delom.

Pogovori vsakič tečejo o enem takšnem paru in se ravnajo po načelu diafanije. Grški glagol diaphaíno pomeni »naredim, da se kaj sveti, sije ali se prikazuje skozi«, se pravi: prikazujem skozi (kaj) ali prek (česa) in tako to odkrivam oziroma odgrinjam. Umetniško delo, pesem ali slika, ni samo verbalizacija ali vizualizacija danega v predlogi, ampak odkriva, kar v govorici njegove predloge ostaja skrito, in to razvija v svoji govorici. Dvojice, ki sta si jih izbrala sogovornika, so: Jan Vermeer in Thomas Tranströmer, Vincent van Gogh in Anne Sexton, Théodore Géricault in Julian Barnes, Paul Cézanne in Allen Ginsberg, Geneza in Andrej Rubljov, Pieter Bruegel starejši in Brane Senegačnik.

Jožef Muhovič (1954) je študiral slikarstvo, umetniško grafiko, likovno teorijo in filozofijo. Slikar, grafik, teoretik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V zadnjem času je izdal monumentalni Leksikon likovne teorije in knjigo Vidno in nevidno o formalni likovni analizi. Od leta 2017 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Vid Snoj (1965) je profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Med drugim je izdal knjigi Nova zaveza in slovenska literatura in Judovski sekstet ter prevedel Hölderlinove pozne himne in Celanove zbrane pesmi.