COVID-19: pandemija, ki se nikoli ne bi smela zgoditi - in kako preprečiti naslednjo

Name: COVID-19: pandemija, ki se nikoli ne bi smela zgoditi - in kako preprečiti naslednjo
Brand: ZALOŽBA PRIMUS, D.O.O.
SKU: 828656
Price: 26.50 EUR
Availability: InStock

DEBORA MACKENZIE

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

26,50 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

26,50 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616627924

Mladinska knjiga ID

828656

Leto izida

2020

Število strani

269

Velikost (šxdxv)

130 × 200 × 14

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Jezik

SLO

Založnik

ZALOŽBA PRIMUS, D.O.O.

Avtor

DEBORA MACKENZIE

Opis

Novembra je pri v založbi Ciceron izšla knjiga britanske novinarke Debore Mackenzie, Covid-19. Besedilo je bilo napisano letos spomladi nekje ob koncu prvega vala covida-19. Avtorica že približno tri desetletja spremlja področje nalezljivih bolezni za ugledno poljudnoznanstveno revijo The Scientist.

• Kaj je šlo narobe, da epidemija ni bila ustavljena že v samem žarišču izbruha v kitajskem Vuhanu?
• Kako je mogoče, da je bil po vseh izkušnjah z nevarnimi virusi v zadnjih dveh desetletjih svet tako zelo nepripravljen na epidemijo? Edino toaletnega papirja smo imeli vsi zadosti, opozarja avtorica?
• Zakaj nas nevarni virusi bolj ogrožajo, kot so nas pred desetletji? Prenaseljenost planeta, okoljske in podnebne spremembe, vdor človeka v divjino, ki je naravno okolje najpogubnejših vrst virusov.
• Kakšne so razlike med pandemijo navadne gripe in Covidom-19?
• Kakšne so lahko družbene (socialne, ekonomske kulturne, civilizacijske) posledice pandemije?
• Kaj bi moralo narediti človeštvo, da bi se učinkovito pripravilo na neizbežne izbruhe novih, morda veliko bolj nevarnih pandemij?

Debora Mackenzie je novinarka, ki za poljudnoznanstveno revijo New Scientist že tri desetletja spremlja izbruhe nalezljivih bolezni, s tem povezane virološke raziskave, razvoj cepiv in zdravil ter delovanje Svetovne zdravstvene organizacije na tem področju. Poglobljeno je spremljala izbruhe sarsa, ebole, ptičje in prašičje gripe ter drugih, po obsegu manjših, toda pogosto veliko bolj smrtonosnih virusov.

Prepričana je, da se ta pandemija po vsem, kar smo se v zadnjih nekaj desetletjih naučili o virusih, nikoli ne bi smela zgoditi. Znanstveniki so na nevarnost družine koronavirusov in še nekaterih drugih bolj nevarnih virusov opozarjali zadnjih petnajst let. Začetni raziskovalni zagon po grozečem izbruhu sarsa leta 2003 je delno ustavila velika finančna kriza. Vendar ne samo to. Delovanje sveta v celoti, vedno bolj pa tudi javnega zdravstva, je podrejeno hitrim dobičkom, ki jih dolgoročne raziskave in razvoj cepiv in zdravil za nalezljive bolezni ne prinašajo. Je pač donosnejše izdelovati antidepresive ali pripravke za dvigovanje spolne moči. Politiki, odvisni od vsakokratnega potrjevanja na volitvah, raje namenjajo denar za orožarsko industrijo kot za nakupe rezervne medicinske opreme 'za hude čase', ki večinoma nekoristna propada v skladiščih – razen, kadar jo nujno potrebujemo, da rešuje življenja. Nekaj podobnega se dogaja z njunimi ukrepi preprečevanja širjenja okužb ob izbruhih. Dokler ni zelo hudo, smo zagovorniki svoboščin in zavračamo vsako omejevanje 'normalnega' življenja. Toda s pandemičnimi virusi je tako, da ko postane hudo, je že prepozno.

Covid-19 je razmeroma blaga pandemija, veliko hujše je lahko, je ob svojih izkušnjah in znanju prepričana Debora Mackenzie. In resno se boji, da tudi še bo veliko hujše, kajti smrtonosnih kandidatov za nove pandemije v naravi ni malo. Svet pa je ob vsej moči globaliziranega gospodarstva strahotno ranljiv in krhek. Zamah metuljevih kril je potreben in že se lahko začne velikanska zgradba podirati kot domine. Dobro bi bilo, da pandemijo covid-19 sprejmemo kot zelo pomembno učno uro.