Katalonec Carlos Ruiz Zafón (1964) je začel pisateljsko pot kot avtor knjig za mladino. Že za svoj prvenec Princ megle (1991) je prejel najvišje špansko literarno priznanje. Leta 2001 je izšel njegov prvi roman za odrasle Senca vetra in postal velika mednarodna uspešnica, prevedena v več kot 40 jezikov. Z njim je Zafón začel pisati obsežno tetralogijo, imenovano Pokopališče pozabljenih knjig, v kateri spremljamo protagonista Daniela Sempera in skrivnosti njegove družine, prek njih pa tudi skrivnosti Barcelone v prelomnih obdobjih 20. stoletja.

Prvi knjigi v ciklu sta sledila romana Igra angela (2008) in Ujetnik nebes (2011), naposled pa je pred nami zadnji roman serije Labirint duhov. Zafón, ki živi in ustvarja v Barceloni in Los Angelesu, o svojem delu pravi: »Pišem predvsem za ljudi, ki se radi potopijo v dobro zgodbo. Ne pišem zase, ampak za druge ljudi. Resnične ljudi. Mislim, da je Umberto Eco nekoč rekel, da so pisci, ki po lastnih besedah pišejo samo zase in jim je vseeno za občinstvo, navadni nakladači, saj je edina stvar, ki jo človek napiše samo zase, nakupovalni seznam. Ne bi se mogel bolj strinjati z njim.«