Brez moči je vsak ukrep, pedenjped ima spet rep

Prelistaj me Image for Brez moči je vsak ukrep, pedenjped ima spet rep from emkaSi
+ / - Hover over image to Zoom
Other Views

    Brez moči je vsak ukrep, pedenjped ima spet rep

    Broširana - 10. jun 2010
    ( 3 )
    ISBN/EAN:P_9789619285510
    Redna cena: 18,95 €

    Izvrstne nove ilustracije Marjana Mančka, ki je dal Pedenjpedu prepoznavno podobo že pred tremi desetletji, tudi v tej slikanici Pedenjpeda ohranjajo v podobi majhnega fantička z ogromnimi ušesi na veliki, skuštrani glavi.

    SkrijPoglej več
    Deli:
    - 1 + 18,95 €
    Predviden rok dobave: 3-5 delovnih dni
    Dodaj v košarico

    Opis

    Tudi značilen otroški pogled na dogodke se v pesmih odličnega pesnika Nika Grafenauerja v novi slikanici ohranja.

    Pedenjped je nagajiv (Šlik šlak), razposajen (Čarovnija) in sladkosned (Vitez, Biba leze, biba gre), uganja vragolije (Razstava), rad nastopa (Pedenjkino) in kaže svoj pogum (Junak, Bitka), obenem pa ga že drža žlice pri mizi spravi v zadrego (Zadrega). Prav rad pomaga mamici, a je pri tem bolj v nadlogo, kot v pomoč (Pedenjpomoč). V pesmih je spet pogost lik Pedenjpedov oče kot vzor strogega in zglednega očeta (Čarovnija, Šlik šlak, Junak). V pesmi Šlik šlak v sliki in besedi spoznamo tudi pedenjbratca!

    Knjigi je priložena zgoščenka s 14-imi pesmimi o Pedenjpedu. Uglasbili so jih naši priznani skladatelji, odpel pa jih je otroški pevski zborček Glasbene matice Ljubljana.

    O avtorju

    -Niko Grafenauer-

    Niko Grafenauer (1940), pesnik, esejist in prevajalec, je vsestranski ustvarjalec za otroke in odrasle.

    Leta 1969 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je bil več let svobodni književnik. Od leta 1973 do 1995 je bil urednik leposlovja za otroke pri založbi Mladinska knjiga. Bil je glavni urednik revije Problemi in časopisa Ampak ter eden od soustanoviteljev založbe Nova revija in do upokojitve leta 2002 tudi njen direktor in glavni urednik. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je deloval v civilnih gibanjih za osamosvojitev in priznanje Slovenije. Od leta 2009 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

    Iz začetnega, umirjeno modernističnega pesništva (Večer pred prazniki, 1962) se je razvijal v idejno radikalnejšo smer in postal eden glavnih predstavnikov slovenskega pesniškega modernizma (osrednje zbirke: Stiska jezika, Palimpsesti, Štukature). Izdal je več pesniških zbirk za otroke in mladino (Pedenjped, Skrivnost , Kaj je na koncu sveta …). Uredil je več izborov otroških pesmi, med katerimi izstopa antologija Sončnica na rami.

    Piše tudi eseje, literarne kritike in študije ter za mladino še radijske igre in prozo. Njegova dela so prevedena v več tujih jezikov.

    Prevaja predvsem iz nemškega jezika (dela H. M. Enzensbergerja, G. Benna, F. Hölderlina, R. M. Rilkeja).

    »Za Pedenjpeda lahko rečem, da se je v meni pripravljal kar nekaj časa – če je bilo to zelo zavedno, ne vem – pravo artikulacijo pa je vse skupaj dobilo šele z iznajdbo imena; zanj se imam zahvaliti Levstikovi pesmi Pedenj-človek, laket-brada, kako sta se metala, saj mi tisti pedenjčlovek ni in ni šel iz glave, dokler se ni iz njega naposled izcimilo ime Pedenjped.«

    Nagrade:
    1980 - nagrada Prešernovega sklada
    1980 - Levstikova nagrada za Nebotičniki, sedite
    1984 - Kajuhova nagrada
    1986 - Jenkova nagrada za Palimpseste
    1987 - Levstikova nagrada za Majhnico
    1992 - Sovretova nagrada
    1997 - Prešernova nagrada
    1999 - Jenkova nagrada za Odtise
    2007 - Levstikova nagrada za življenjsko delo
    2013 - zlatnik poezije
    2014 - Župančičeva nagrada

    Ostale knjige tega avtorja

    Podrobnosti o izdelku

    Mnenja kupcev

    Povprečna ocena kupcev:

    (2)
    (0)
    (0)
    (1)
    (0)
    ( 3 )

    Komentarji