Rane naših bratov je knjiga odločitev, v osnovi biografska. V izostrenih sekvencah obravnava odločitev protagonista, francoskega Alžirca Fernanda Ivetona (1926–1957), da se dejavno vključi v alžirski osvobodilni boj. Tretjeosebna pripoved učinkuje kot povezava preteklosti in sedanjosti protiimperialističnega boja, kot preseganje redukcije na individualnost. Poudarja pristni pomen bratstva, enakosti in svobode.
Pri vseh nakupih nad 59 € je poštnina brezplačna.
Strošek priprave paketa in dostave znaša 3,99 €.
Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v primeru nakupa takšnega izdelka poštnine za celoten paket ne boste plačali.
Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
s karticami (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners),
Plačilo po predračunu (pravne osebe)
Račun z odlogom plačila (za javna podjetja, knjižnice, šole)
Več o plačilih
Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.
Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.
Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.
Več o dostavi
Rane naših bratov je knjiga odločitev, v osnovi biografska. V izostrenih sekvencah obravnava odločitev protagonista, francoskega Alžirca Fernanda Ivetona (1926–1957), da se dejavno vključi v alžirski osvobodilni boj. Tretjeosebna pripoved učinkuje kot povezava preteklosti in sedanjosti protiimperialističnega boja, kot preseganje redukcije na individualnost. Poudarja pristni pomen bratstva, enakosti in svobode.
Iveton je bil član Komunistične partije Alžirije, borec na strani osvobodilne fronte (FLN). Bil je edini Francoz, ki ga je francoska država v času vojne usmrtila, ga obsodila na smrt z giljotino – ker je podstavil bombo, četudi v neobljudenem predelu tovarne, v kateri je delal, za kar se je odločil zato, da ne bi bilo žrtev. Njegovo dejanje je bilo izraz protesta, ne barbarstva. Tega ključnega dejstva sodišče ni upoštevalo in je bilo tudi pozneje pogosto prezrto ali instrumentalizirano zaradi diskvalifikacije uporništva. Pravosodni minister je bil François Mitterand.
V romanu se prepletata dve pripovedi. Prva se začne in medias res, ko gre Iveton podstavit razstrelivo, in teče do njegove usmrtitve nekaj mesecev pozneje. V alternaciji s prvo pripovedjo se odvija druga, ki se začne v preteklosti, ko je Iveton v Franciji spoznal bodočo ženo Hélène, izteče pa se z njenim spremljanjem sojenja. Poglavja hkrati pripovedujejo Ivetonovo politično zgodbo in drugo, osebnejšo, s Hélènine perspektive. Andras je roman napisal v literarnem slogu, ki ga kritiki ocenjujejo kot edinstvenega, kot odmik od prevladujočih sodobnih pisav v romaneskni formi. Knjiga je imela v Franciji močan odziv, usidrala se je v družbenem mestu, ki vladajočemu razredu vzbuja nelagodje: do besede prihaja »beli«, »francoski« »delavec« in »borec«, ki je bil usmrčen kot »morilec« in »barbarski terorist«.