Skozi stoletja je vzhodnoazijska družba Konfucija vse bolj ponotranjala, zato je preraščal vlogo učitelja, ki jo je imel ob svoji smrti. Na njegovih plečih se je v dveh tisočletjih nabrala prtljaga mitov in legend, govoric in obtožb, ponaredb in izkrivljenj – toda kakšen je bil resnični Konfucij? Odgovor ponuja dramatična biografija ameriškega novinarja Michaela Schumana, ki razkriva Konfucija v vsej njegovi veličini in ga predstavlja kot človeka, ki je za prihodnost enako pomemben, kot je bil za preteklost. Konfucijevi nauki danes oblikujejo vsakodnevno življenje več kot 1,6 milijarde ljudi, skoraj četrtine svetovnega prebivalstva – na geografskem prostranstvu, ki sega od severne Japonske pa vse do Jave in Indonezije. Samo še krščanstvo se lahko pohvali s tem, da obvladuje večji del sodobne globalne kulture.

Njegova zapuščina piše zgodovino najuspešnejših družb na svetu. Južna Koreja, Kitajska in druge vzhodnoazijske države beležijo najvišjo ekonomsko rast v zgodovini, v nekaj desetletjih so odpravile stoletja revščine in pridobile vpliv v globalni ekonomiji. Konfucijanske vrednote, kot sta gospodarnost in predanost trdemu delu, so obrodile sadove. Vzhodnoazijski gospodarski razcvet in stabilnost postajata alternativni model moderne družbe – konfucijanski model – ki pod vprašaj postavlja prepričanje, da najboljše institucije, običaji in ideje prihajajo z Zahoda. Dejstvo je, da bo razvoj vzhodne Azije – tako političen kakor ekonomski in socialni – v veliki meri odvisen od tega, kako se bodo vzhodni Azijci pobotali s Konfucijem.

Ameriški novinar Michael Schuman (1968) živi v Pekingu, kjer je dopisnik Wall Street Journala in revije TIME. Študiral je azijsko zgodovino in politične vede na Univerzi v Pensilvaniji ter mednarodne odnose na Univerzi Columbia. Že več kot 20 let raziskuje in piše o Aziji ter globalni ekonomiji. Je avtor monografije The Miracle: The Epic Story of Asia’s Quest for Wealth (2009).