Pričujoča knjige je razdeljena v 11 poglavij, ki kronološko povzemajo pomembna dejstva oz. življenja in dela Antona Janše. Prvi dve poglavji opisujeta Janševo otroštvo in mladost ter prve stike s čebelarstvom. Posebna pozornost je posvečena obdobju pred Janševim odhodom na Dunaj (1766), kjer se je vpisal na bakrorezno-risarsko šolo.

Tretje, 4., 5. in 6. poglavje obravnavajo Janševo učiteljsko dejavnost na Dunaju. Leta 1769 se je Janša namreč javil in bil sprejet na razpisano mesto čebelarja in učitelja na novoustanovljeni čebelarski šoli, ki je bila prva avstrijska kmetijska šola in prva čebelarska šola na svetu. Za učitelja čebelarstva ga je Marija Terezija imenovala 6. aprila 1770. Janša je delo učitelja na čebelarski šoli in delo potujočega učitelja za čebelarstvo opravljal do svoje prerane smrti, septembra leta 1773. Med njegovimi učenci so bili številni kasneje znani čebelarji, pisci čebelarskih knjig in učitelji na novih čebelarskih šolah, kjer so poučevali po Janševem čebelarskem nauku. Le-ta je v veliki meri temeljil na njegovih praktičnih izkušnjah in na izročilu gorenjskih čebelarjev, ki ga je Janša vključeval v svoje učiteljsko delo.

Sledita poglavji o dveh najpomembnejših Janševih knjižnih delih, "Razprava o rojenju", izdana leta 1771 in "Popolni nauk o čebelarstvu", ki jo je dve leti po Janševi smrti (1775) izdal njegov učenec in naslednik v čebelarski šoli na Dunaju, Josef Münzberg.